Energetski konflikt Rusije z Evropo se je danes stopnjeval, ko je na plinovodu Severni tok 2 prišlo do uhajanja plina zaradi domnevne sabotaže, Gazprom pa je opozoril, da je zadnja preostala pot v zahodno Evropo – prek Ukrajine – ogrožena.
Medtem ko je plin uhajal v Baltsko morje, so švedski seizmologi poročali o dveh eksplozijah, nemški in ameriški uradniki pa so dejali, da je incident videti kot sabotaža. Danska in Norveška sta okrepili varovanje svojih energetskih sredstev, Nemčija je dejala, da je "kritična infrastruktura" postala tarča.
Cene plina so zaradi domnevne sabotaže poskočile in se še povišale, potem ko je Gazprom opozoril, da so ogroženi tudi tokovi skozi Ukrajino, in sicer zaradi pravnega spora. Če se ukrajinski tokovi ustavijo, bi bila Zahodna Evropa odrezana od ruske dobave. Ostal bi samo še plinovod Turški tok, ki pošilja plin v Turčijo in majhne evropske sosede, predvsem v regiji Adria.
"Glede na današnje dogodke okoli Severnega toka 1 in 2 bi to pomenilo, da namerava Moskva izklopiti vso dobavo svojega plina v Evropsko unijo (EU), morda z izjemo tistega malo plina, ki še vedno prihaja prek Turčije," je za Bloomberg dejal Henning Gloystein, direktor za energijo, podnebje in vire pri londonski skupini Eurasia.
Iz Kremlja še niso komentirali ukrajinskega tranzitnega vprašanja. Na vprašanje o škodi na Severnem toku je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov odgovoril, da je prezgodaj špekulirati, dokler ne bodo znani rezultati preiskave.
"Rusija nima namena znova izboljšati energetskih odnosov z EU"
Gazprom je danes sporočil, da obstaja tveganje, da bo Moskva zaradi pravnega spora o tranzitnih pristojbinah sankcionirala ukrajinsko plinsko družbo Naftogaz. Če bi se to zgodilo, Gazprom ne bi mogel plačati tranzitnih pristojbin, je družba sporočila na Telegramu, kar bi ogrozilo tokove.
"V praksi bo to pomenilo prepoved izpolnjujevanja obveznosti Gazproma do sankcioniranih organov v okviru opravljenih transakcij, vključno s finančnimi transakcijami," so sporočili iz družbe.
Trgovci že dolgo opazujejo tranzitno pot prek Ukrajine glede tveganja škode zaradi konflikta ali zaustavitve, ki bi jo zahtevala Moskva. Že od začetka vojne so pretoki močno zmanjšani. Približno 40 milijonov kubičnih metrov plina dnevno prihaja prek Ukrajine, dodatnih 30 milijonov kubičnih metrov pa po Turškem toku.
"Zimska recesija je zaradi visokih cen plina in morebitnega pomanjkanja že samoumevna. Toda takšna poteza Moskve bi zadnjim dvomljivcem v EU signalizirala, da Rusija nima namena znova izboljšati energetskih odnosov z EU," je dejal Gloystein.
Stopnjevanje pritiska v času načrtovane aneksacije ozemlja?
Rusija že mesece omejuje oskrbo z energijo v Evropo. Industrija in gospodarstva na stari celini se spopadajo z naraščajočimi cenami, centralni bankirji pa se borijo za ukrotitev inflacije, ki ustvarja zgodovinsko krizo življenjskih stroškov. Evropski voditelji že od prvih prekinitev dobave po plinovodu Severni tok 1 Rusijo obtožujejo uporabljanja virov energije kot vojnega orožja.
Evropa se je na pomanjkanje plina odzvala tako, da je zapolnila skladišča in poskušala pridobiti alternativne vire zalog. Za zdaj se zdi, da bodo prizadevanja zadostovala, da bo Evropa preživela to zimo, čeprav ostajajo vprašanja glede naslednje. Unija je pred vojno dobila približno 40 odstotkov svojega plina po cevovodih iz Rusije, trenutno ga je ostalo le devet odstotkov.
Cena za enomesečno terminsko pogodbo na nizozemskem vozlišču (TTF) je danes skočila za skoraj 20 odstotkov, na 207 evrov za megavatno uro. Najvišjo vrednost je dosegla konec avgusta pri 311 evrih za megavatno uro.
Rusija medtem na zasedenih območjih v Ukrajini organizira referendume, ki jih je mednarodna skupnost že označila za nelegalne, ukrajinska vojska pa skuša načeti ruski primež nad temi ozemlji.
.webp){kind=icon}
