Iz plinovoda Severni tok 2 uhaja plin, razloge še preiskujejo

Danske oblasti so pozvale ladje, naj se izogibajo območja blizu otoka Bornholm, potem ko je čez noč prišlo do uhajanja plina v Baltsko morje iz nedelujočega plinovoda Severni tok 2, ki je v lasti Rusije. Nemška vlada je sporočila, da je v stiku z danskimi oblastmi in sodeluje z lokalnimi organi kazenskega pregona, da bi ugotovila, kaj je povzročilo nenaden upad pritiska v cevovodu, pišejo pri Reutersu.

"Danes je prišlo do puščanja na plinovodu Severni tok 2 na danskem območju," je v izjavi zapisala danska agencija za energijo. V ponedeljek zvečer je upravljavec plinovoda Severni tok 1 javno priznal, da je tlak upadel na obeh linijah plinovoda. Ta je deloval z zmanjšano zmogljivostjo od sredine junija, potem pa se je dobava plina avgusta popolnoma ustavila.

Uhajanje plina je bilo takšnih razsežnosti, da so ga opazili na radarjih plovil v bližini, je sporočila švedska obalna straža.

"Razloge še preiskujemo," je Nord Stream sporočil na svoji spletni strani, dodatnih informacij pa niso razkrili. Plinovod Severni tok 1 je sicer eno od žarišč spora med Evropo in Moskvo od ruske invazije na Ukrajino februarja, ki je povzročila visoke cene plina.

"Uničenje, ki se je v enem dnevu zgodilo na treh linijah plinovodnega sistema Nord Stream, je brez primere," je v torek dejal upravljavec Nord Streama. "Zdaj je nemogoče oceniti časovni okvir za ponovno vzpostavitev delovanja infrastrukture za dobavo plina."

Sabotaža?

Nemčija sumi, da je uhajanje plina posledica sabotaže. "Dokazi kažejo na nasilno dejanje in ne na tehnično težavo," je za Bloomberg povedal nemški varnostni uradnik, ki je želel ostati neimenovan. Danska v odgovor na uhajanje iz plinovoda v Baltskem morju poostruje varnost okoli energetskih sredstev.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je pred rezultati preiskave "prezgodaj" špekulirati o tem, ali je škoda povezana s sabotažo.

Preiskava dogodka je za nemške, danske in švedske oblasti otežena, saj je plinovod pod gladino v Baltskem morju, tako da bo morda za pridobitev nadaljnjih informacij potrebna podmornica.

Predsednik nemškega regulatorja omrežja Klaus Mueller je na Twitterju dejal, da upad tlaka v obeh cevovodih "potrjuje oceno nemškega regulatorja omrežja, da je situacija napeta". Ob tem so dejali, da trenutno ni znano, kaj je povzročilo upad tlaka, in dodali, da dogodek ni vplival na zanesljivost oskrbe v Nemčiji. "Plinohrani so v Nemčiji polni do 91 odstotkov," pravi nemški regulator. 

Upravljavec Severnega toka 2 je dejal, da je tlak v plinovodu čez noč upadel s 105 na sedem barov.

Plinovod, ki naj bi podvojil količino plina, ki teče iz Sankt Peterburga pod Baltskim morjem v Nemčijo, je bil dokončan pred kratkim. Po njem je že teklo okrog 300 milijonov kubičnih metrov plina, potem pa je Nemčija projekt samo nekaj dni pred invazijo odpovedala.

Evropske države so se namreč uprle ruskim pozivom, naj dovolijo obratovanje plinovoda Severni tok 2, in obtožile Moskvo, da energijo uporablja kot orožje. Rusija to zanika in za pomanjkanje plina krivi Zahod.

Danes naj bi sicer uradno zagnali tudi plinovod Baltic Pipe, ki prenaša plin z Norveške na Poljsko. Projekt je del prizadevanj Varšave za diverzifikacijo virov energije.

Cene plina navzgor

Terminske pogodbe za evropski zemeljski plin so po štirih dneh izgub zabeležile 3,3-odstotno zvišanje cen. Trgovci namreč tehtajo tveganja o prihodnji oskrbi z ruskim plinom in ukrepe za zmanjšanje porabe plina v Evropi. V ponedeljek so cene plina dosegle dvomesečno najnižjo vrednost. Trenutno so cene pri 173 evrih za megavatno uro, medtem ko so konec avgusta celo presegle 300 evrov. 

Skladišča plina v Evropi so polna približno do 88 odstotkov, kar je nad petletnim povprečjem, čeprav je Rusija po sankcijah Evropske unije zaradi vojne v Ukrajini zmanjšala svoj izvoz plina na minimum.