Beg iz ameriških naložb: Le kam bo šlo azijskih 7,5 tisoč milijard dolarjev

Desetletja so azijske izvozne sile imele preprosto finančno strategijo: prodajaj izdelke v ZDA in nato dobiček vlaganje v ameriške naložbe.

Ta strategija se zdaj sooča z največjo grožnjo po svetovni finančni krizi leta 2008, saj Donald Trump poskuša preoblikovati svetovno trgovino in ameriško gospodarstvo, kar spodkopava logiko naložb v višini 7,5 tisoč milijard dolarjev iz Azije. Nekateri največji svetovni upravljavci premoženja pravijo, da se razpletanje šele začenja.

Za tiste, ki jih je sprememba ujela nepripravljene, so bile posledice že hude. Po Trumpovi uvedbi carin za večino sveta, se je začela razprodaja dolarja, kar je tajvanskim zavarovalnicam povzročilo 620 milijonov dolarjev izgube samo v aprilu. Nato je v začetku maja v dveh dneh prišlo do kar 8,5-odstotne rasti vrednosti tajvanskega dolarja, kar je nakazalo možnost 18 tisoč milijonov dolarjev valutnih izgub za njihove nezaščitene naložbe v ZDA.

 

Bloomberg

 

Že pred Trumpovim drugim mandatom so Azijski tokovi kapitala v ZDA upadli glede na zgodovinski vrh, ki jih je dosegal. Zdaj so znaki, da se bo ta trend pospešil: največji japonski življenjski zavarovalnici iščeta alternativne naložbe namesto ameriških državnih obveznic, družinske pisarne zmanjšujejo ali zamrznejo naložbe, avstralski pokojninski sklad v vrednosti 96 tisoč milijonov dolarjev pa je razglasil, da je dosegel vrhunec svojih naložb v ZDA.

Najnovejši podatki kažejo, da je Kitajska marca zmanjšala svojo izpostavljenost do ameriških državnih obveznic.

"Svetovni red se spreminja in ne verjamem, da se bomo vrnili v stanje, kakršno je bilo prej," pravi Virginie Maisonneuve, globalna direktorica za delniške naložbe v Allianz Global Investors iz Londona, ki upravlja s 571 tisoč milijonov evrov premoženja.

"Gre za evolucijo iz reda, vzpostavljenega po drugi svetovni vojni, delno pa jo sproža tudi tekmovanje Kitajske z ZDA na gospodarskem in tehnološkem področju."

Sprememba strategije

Azijski vlagatelji imajo dolg seznam razlogov, da iščejo alternative ameriškim sredstvom: proračunski primanjkljaj, ki narašča, politična polarizacija, ki se poglablja in skrbi glede zastarane infrastrukture v državi. Uporaba dolarja, svetovne rezervne valute, v sankcijah proti Rusiji prav tako vzbuja pomisleke glede varnosti valutnih sredstev, ki jih ima Azija. Poleg tega Trumpova prizadevanja za znižanje davkov povečujejo zaskrbljenost zaradi davčne razsipnosti, pri čemer so ZDA 16. maja izgubile svojo zadnjo najvišjo bonitetno oceno, potem ko jih je Moody's znižal v skladu z drugimi agencijami.

Prehod iz kopičenja dolarjev v dvom v ameriško izjemnost bi lahko sprostil do 2,5 tisoč milijard dolarjev skozi svetovne trge, pravi Stephen Jen, direktor podjetja Eurizon SLJ Capital.

V tem scenariju naj bi valute trgov v razvoju poskočile v primerjavi z dolarjem, evropske in japonske delnice pa bi pridobile zaradi naložbenih prilivov, medtem ko bi novi kapital zapolnil dolžniške trge držav, kot sta Avstralija in Kanada.

Za Azijo bi sprememba odnosov pomenila obrat strategije, uporabljane med finančno krizo leta 1997. Takrat je prekomerno zanašanje na kratkoročna posojila brez kritja v dolarjih sprožilo dolžniško krizo, nato pa še močno depreciacijo valut in zlom delniških trgov.

Azija se je takrat naučila, da se mora osredotočiti na pridobivanje dolarja z izvozom v ZDA, presežke pa so nato vlagale nazaj v Ameriko. Skupaj so 11 največjih gospodarstev kupili 4,7 tisoč milijard dolarjev vredne ameriške delnice in obveznice. Skupna vrednost naložb pa je dosegla 7,5 tisoč milijonov dolarjev, po podatkih Bloomberg News, ki temelji na podatkih o kapitalskih tokovih ameriškega ministrstva za finance.

Letni tokovi kapitala v ZDA so vrhunec dosegli leta 2004, in sicer pri 354 tisoč milijonov dolarjev, ko je vzpon Kitajske po vstopu v Svetovno trgovinsko organizacijo začel preoblikovati trgovino in naložbe v regiji. V zgodnjih 2000-ih je bil skoraj vsak dolar, ki so ga največji azijski izvozniki zaslužili z izvozom v ZDA, reinvestiran v ameriške delnice in obveznice, zaradi visokih donosov in rasti največjega svetovnega gospodarstva.

Globalna finančna kriza leta 2008 je bila "resno opozorilo", ki je razkrilo krhkost in tveganja ameriških trgov, pravi David Gibson-Moore, predsednik in glavni izvršni direktor družbe Gulf Analytica, svetovalnega podjetja za upravljanje premoženja s sedežem v Dubaju, ki ima stranke v Aziji.

V zadnjem desetletju so "državni premoženjski skladi, družinski uradi in institucionalni vlagatelji po vsej Aziji postopoma uravnotežili svoje portfelje, da bi zmanjšali pretirano izpostavljenost ameriškim naložbam."

Do leta 2024 so kapitalski tokovi iz Azije v ZDA upadli na 68 tisoč milijonov dolarjev, kar je predstavljalo le 11 odstotkov trgovinskega presežka z ZDA, ki se je še naprej povečeval. Izvoz je v zadnjih nekaj letih močno narasel, k čemur je pripomogla krepitev dolarja in okrevanje ameriške potrošnje po covidu.

Zlom "carry trade" poslov

Kljub upočasnjevanju kapitalskih tokov je bila Azija še vedno močno odvisna od močnega dolarja za svoj model rasti in vlaganja. Tveganja so se razkrila lani, ko je Banka Japonske po letih izjemno ohlapne monetarne politike začela dvigovati obrestne mere in posredovala na trgu, da bi podprla jen.

Od začetka julija do avgusta je jen poskočil za 14 odstotkov v primerjavi z dolarjem. Nenadoma je bil ogrožen globalni "carry trade" — strategija, v kateri vlagatelji najemajo poceni japonske jene za vlaganje v donosnejša sredstva v ZDA in drugod. Po podatkih Bloomberg Economics so vlagatelji, prvič po letu 2007, začeli hitro zapirati svoje pozicije.

Sledil je začarani krog, saj je razplet strategije, za katero GlobalData TS Lombard ocenjuje, da je obsegala 1,1 tisoč milijard dolarjev, dodatno okrepil japonsko valuto, kar je povzročilo še več likvidacij pozicij. Globalna sredstva, od delnic podjetja Nvidia do obveznic trgov v razvoju in bitcoina, so bila pretresena. Približno 85 tisoč milijonov dolarjev tržne vrednosti je bilo izbrisanih iz treh največjih japonskih bank v dveh trgovalnih dneh.

Dogodek je vlagatelje spodbudil k ponovnemu razmisleku o dolgoročnih strategijah, pravi Udith Sikand, višji analitik za trge v razvoju pri Gavekal Research v Hongkongu. "Ta posel deluje le toliko časa, dokler se devizni tečaji obnašajo, kot pričakujete — torej, da vaša lokalna valuta slabi, dolar pa krepi."

Nato se je začel Trumpov drugi mandat.

Predsednikova obljuba, da bo proizvodnjo vrnil v ZDA, skupaj z njegovimi pogostimi pritožbami, da druge države oslabijo svoje valute za pridobitev konkurenčne prednosti, je bila v neposrednem nasprotju z azijskim modelom izvozne rasti.

Njegove napovedi presenetljivo visokih carin, zlasti za azijske izvoznike, so povzročile hitenje Japonske in Južne Koreje k pogajanjem. Trgovci so se začeli spraševati, ali bo devizni tečaj postal del trgovinskih pogovorov, saj so Kitajska, Japonska, Tajvan, Južna Koreja, Vietnam in Singapur na seznamu nadzora valut ameriškega finančnega ministrstva. To ministrstvo dvakrat letno oceni, ali glavni ameriški trgovinski partnerji manipulirajo s svojimi valutami v škodo dolarja za konkurenčno prednost.

Skok tajvanskega dolarja 

V začetku maja so se pojavila ugibanja, da bi ZDA v sklopu trgovinskih pogajanj, Tajvanu lahko naložile okrepitev njegove valute. Dvodnevni skok tajvanskega dolarja je šokiral tako trgovce kot podjetja. Hitrost rasti, nevidena vse od 80. let, je ogrozila vrednost 294 tisoč milijonov dolarjev ameriških zakladnic v lasti Tajvana, od katerih jih nekaj držijo tudi otoška življenjska zavarovalna podjetja, ki se na tak razvoj niso zavarovala. V prejšnjih treh letih je namreč valuta oslabela glede na ameriški dolar. Vlada je kasneje sporočila, da je več kot 90 odstotkov tujih naložb tajvanskih podjetij denominiranih v dolarjih.

Še pred tem šokom so tajvanske življenjske zavarovalnice, ki so v bistvu reciklirale trgovinski presežek, pridobljen z izvozom polprevodnikov v ZDA, aprila zabeležile 620 milijonov dolarjev izgube zaradi tržnih nihanj, ki so jih sprožile Trumpove carine. Analitiki pri Goldman Sachs Group so ocenili, da bi 10-odstotna apreciacija tajvanskega dolarja lahko povzročila 18 tisoč milijonov dolarjev nerealizirane valutne izgube za zavarovalnice, kar bi izničilo kapitalske rezerve.

Nato je 14. maja južnokorejski von poskočil za približno dva odstotka po poročanju Bloomberg News, da so bili menjalni tečaji tema sestanka med ameriškimi in korejskimi uradniki 5. maja v Milanu. Teden dni pozneje je znova poskočil po novih poročilih o pogovorih. Medtem je jen padel, potem ko so ZDA izjavile, da menjalni tečaji niso bili tema sestanka med japonskim finančnim ministrom Katsunobuom Katom in ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom, ko sta se srečala 21. maja v Kanadi.

Novinarji na tajvanski borzi, ko je tečaj tajvanskega dolarja poskočil. Vir: Bloomberg Mercury

 

"Trgi so na prelomni točki, priča smo porodu novega finančnega režima," pravi Rajeev De Mello, upravljavec portfelja v ženevskem podjetju GAMA Asset Management SA, ki upravlja približno 700 milijonov dolarjev sredstev. "Primer tajvanskega dolarja ni osamljen dogodek, bil je opozorilo za trge. Zdaj se postavlja vprašanje: kdo je naslednji?"

Nekateri kazalniki kažejo, da so azijske valute resno podcenjene.

V povprečju se glavne valute v regiji, vključno z jenom in juanom, trgujejo 57 odstotkov nižje od menjalnih tečajev, ki upoštevajo razlike v življenjskih stroških, kažejo podatki Bloomberg News od leta 2007. To je blizu najnižji ravni vseh časov, ki je bila 59 odstotkov sredi leta 2024.

Čeprav Washington zanika, da bi v trgovinske sporazume vključil obljube o valutni politiki, so sestanki spodbudili strategije, ki omenjajo možnost, da se bodo azijska podjetja začela množično umikati iz dolarja. Jen iz Eurizona, znan po svojem "dolar nasmehu", teoriji, da dolar pridobiva, ko je ameriško gospodarstvo ali zelo močno ali zelo šibko , opozarja, da bi lahko azijski kapitalski odtoki zelo hitro padli, pri čemer bi številni spregledali znake, ki na to kažejo.

"To je simptom strukturnih premikov, ki so v teku," pravi Sikand iz Gavekala o krepitvi jena in tajvanskega dolarja. "Za zmanjšanje tveganj moraš kapital preusmeriti kapital bližje domačemu okolju."

Grožnja ameriškim zakladnicam

Kitajska je že zmanjšala svoje naložbe zaradi slabšanja odnosov z ZDA.

Podatki ameriškega finančnega ministrstva kažejo, da je azijska velesila lani neto prodala za 172 tisoč milijonov dolarjev ameriških delnic in obveznic, kar je dodatek k 64 tisoč milijonom dolarjev iz leta 2023. Podatki morda niso popolni, saj nekateri analitiki menijo, da so kitajski skladi nakup teh vrednostnih papirjev prikrili prek posrednikov v drugih državah. Kljub temu večletna zmanjšanja in padec lastništva zakladnic marca kažejo, da tveganja te zgodovinske prilagoditve niso enostranska. Tudi za ameriške trge so lahko nevarna.

Kitajska in Japonska skupaj držita 1,7 tisoč milijard dolarjev ameriških zakladnic. Med aprilskim padcem obveznic, ki so ga sprožile carine, so se razširile špekulacije, ali kateri od teh dveh držav prodaja zakladnice ali jih bo uporabila kot vzvod, saj je Trump kasneje popustil pri carinah zaradi skoka donosnosti. Tudi če jih ne, je možnost, da bodo azijske države v prihodnje kupovale manj dolga, zaskrbljujoča, saj naj bi predlagane ameriške davčne olajšave še povečale proračunski primanjkljaj.

Veliko vlagateljev v Aziji zdaj načrtuje temeljito preobrazbo svetovnega trgovinskega režima, tudi če bi Trump zmanjšal carine in začel nova pogajanja. Nezanesljivost njegove vlade to skrb še poglablja, pravi Gibson-Moore iz Gulf Analytice, in dodaja, da so ZDA za številne azijske družinske pisarne iz varnega zavetja postale vir nestabilnosti.

Nippon Life Insurance, največja japonska življenjska zavarovalnica, išče alternative zakladnicam v Evropi, Avstraliji in Kanadi, saj "ZDA predstavljajo velik del našega portfelja državnih obveznic," je dejal vodja naložb Keisuke Kawasaki.

Sedež zavarovalnice Nippon Life Insurance v Tokiu. Največja japonska življenjska zavarovalnica se želi odvrniti od ameriških državnih obveznic. Vir: Bloomberg Mercury

 

UniSuper, eden največjih avstralskih pokojninskih skladov s 149 tisoč milijonov avstralskih dolarjev (96 tisoč milijonov dolarjev) sredstev, je v začetku aprila izjavil, da so njegove naložbe v ZDA najverjetneje dosegle vrhunec in načrtuje zmanjšanje izpostavljenosti, saj je Trump "postaja nočna mora za posel". To pomeni preobrat od februarja, ko je bil sklad del panožnega predstavitvenega kroga, ki je iskal nove načine vlaganja v ZDA.

Amy Lo iz UBS Group AG, vodja upravljanja premoženja za Azijo, je maja na dogodku Bloomberg’s New Voices dejala, da se bogati vlagatelji vse bolj umikajo iz dolarja, tradicionalno priljubljene valute, in vlagajo v zlato, kriptovalute ter na Kitajsko. Približno deset družinskih pisarn in svetovalcev, ki upravljajo več milijard dolarjev, je prav tako sporočilo, da zmanjšujejo izpostavljenost ali zamrznejo naložbe, predvsem v ameriške delnice in zakladnice.

Ampak ne strinjajo se vsi, da Trumpova politika spodbuja beg kapitala ali da bo privedla do strukturne spremembe v azijski odvisnosti od dolarja. In čeprav protekcionistične politike postavljajo ograje okoli ZDA, to po mnenju nekaterih ne bo povzročilo popolne ločitve vlagateljev.

"Za strukturno spremembo moraš vedeti, kam iti," pravi Alicia Garcia Herrero, glavna ekonomistka za Azijo in Pacifik pri francoski banki Natixis SA v Hongkongu, ki meni, da gre za zdaj le za ciklični premik. "Nihče ne prinaša takšnih donosov kot dolar. Nihče."

Toda upravljavci premoženja doma in po svetu že pripravljajo strateške spremembe.

Maisonneuve iz Allianza pričakuje, da bosta med dobitnicami tega preobrata Evropa in Indija. Tai Hui iz JPMorgan Asset Management poudarja privlačnost japonskih delnic. Salman Ahmed iz Fidelity International vidi priložnosti v evru in jenu.

Podatki kažejo, da denar že priteka na Japonsko, saj se gospodarstvo pobira iz deflacije, 30-letne donosnosti obveznic pa so dosegle rekordno visoko raven. Tujci so aprila neto kupili 8,2 tisoč milijard jenov (57 tisoč milijonov dolarjev) japonskih obveznic in delnic, kažejo preliminarni podatki ministrstva za finance. To je rekord od leta 1996.

Glede na prevladujoče stave na izjemnost ZDA, da bo njeno gospodarstvo preseglo ostale, je v svetovnem delniškem indeksu MSCI delež japonskih delnic le pet odstotkov, delež Kitajske pa približno tri odstotkov. Njihovi trgi, vključno s Hongkongom, imajo skupaj približno 23 tisoč milijard dolarjev tržne kapitalizacije. ZDA predstavljajo 64 odstotkov tega indeksa z vrednostjo približno 60 tisoč milijard dolarjev.

George Saravelos iz Deutsche Bank AG trdi, da bo nedavni porast donosnosti japonskih obveznic spodbudil vlagatelje k prehodu iz zakladnic. Napredek jena v primerjavi z dolarjem po njegovih besedah že kaže na ta premik.

Tak prehod pa ne bo nujno enostaven. Zakladnice so se 27. maja okrepile zaradi ugibanj, da bo japonska vlada morda prodala manj dolga, kar bi zmanjšalo konkurenco za kapital.

"Ekstremna koncentracija je verjetno dosegla vrhunec," pravi Shaniel Ramjee, sopredsednik za večsredstvene naložbe pri Pictet Asset Management v Londonu. "Stabilizacija na Kitajskem pomeni, da bodo trgi v razvoju, še posebej Azija, privabili veliko več kapitala, predvsem domačega."

Razplet dolarja

V idealni prihodnosti bi bil odmik od prevlade dolarja postopen in bi pomenil vračanje kapitala nazaj v Azijo. Podcenjene valute bi se okrepile, kar bi ustvarilo "trojno ugoden scenarij", v katerem bi tuji kapital pritekal, realne obrestne mere padale in vrednosti sredstev rasle, pravi Sikand iz Gavekala.

Tekoči račun 11 največjih azijskih gospodarstev je lani presegel 900 tisoč milijonov dolarjev, kažejo uradni podatki, ki jih je zbral Bloomberg News. To je denar, ki je na voljo za morebitne čezmejne naložbe. Tak scenarij bi zahteval azijski preobrat k domači potrošnji. Nagnjenost regije k varčevanju, stopnja varčevanja kitajskih gospodinjstev presega 30 odstotkov,  je dolgo veljala za razlog odvisnosti od izvoza. Tudi danes izvoz predstavlja približno 17 odstotkov bruto domačega proizvoda Kitajske in Japonske.

"Carine iz Trumpove dobe in volatilna politika so preoblikovali okvire za oceno tveganj," pravi Steve Alain Lawrence, glavni investicijski direktor švicarskega Balfour Capital Group s 400 milijoni dolarjev pod upravljanjem. "Pospešuje že obstoječe procese dedolarizacije in razvezovanja."

Napisano s pomočjo Mia Glass, Momoka Yokoyama, Taiga Uranaka in Yujing Liu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar