Vrednost obveznic po vsem svetu upada, zaradi vse večje zaskrbljenosti vlagateljev, da bodo podatki o zaposlovanju v ZDA pokazali, da mora ameriška centralna banka (Fed) bolj agresivno višati obrestne mere, da omeji rast povišane inflacije.
Donosnost na 10-letne avstralske obveznice je poskočila za devet bazičnih točk na 3,48 odstotka, kažejo podatki Bloomberga. Donosnost na 10-letne ameriške obveznice je zrasla za dve bazični točki na 3,06 odstotka, potem ko je v četrtek presegla mejo 3 odstotkov.
Večina obvezniških trgov je v četrtek upadla po prvotni rasti, potem ko je ameriška centralna banka v sredo povečala ključno obrestno mero za pol odstotk. Vrednostni papirji z daljšo ročnostjo so najbolj upadli, saj se vlagatelji bojijo, da bo inflacija ušla nadzoru kljub temu, da centralne banke napovedujejo dodatno višanje obrestnih mer.
Strahovi vlagateljev
Donosnost na referenčno, 10-letno kanadsko obveznico je prvič po letu 2011 preskočila mejo 3 odstotkov. Cene obveznic na svetovnih trgih padajo, potem ko je predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell nekoliko razočaral vlagatelje, ker ni napovedal bolj agresivnega višanja ključne obrestne mere na prihodnjih sestankih.
“Ker Powell ni omenil možnosti, da bi lahko obrestno mero zvišali za 75 bazičnih točk, je bolj agresivno zaostrovanje denarne politike očitno na stranskem tiru, vendar se bojim, da to ne bo ustavilo inflacije,” je za Bloomberg dejal James Camp, direktor oddelka obveznic pri upravljavcu premoženja Eagle Asset Management. Camp ocenjuje, da bo donosnost na 10-letni ameriški dolg verjetno presegle mejo 3, 23 odstotka, kar je blizu ravni od konca leta 2018.
Bloomberg
Ena redkih izjem so obveznice Združenega kraljestva, kjer je donosnost na referenčni dolg upadla kljub temu, da je centralna banka v Londonu (Bank of England) dvignila ključno obrestno mero na najvišjo raven od leta 2009 in opozorila, da se britansko gospodarstvo sooča z vse večjo verjetnostjo recesije in inflacije višje od 10 odstotkov.
Avstralske obveznice prav tako upadajo, saj terminske pogodbe na obrestne mere nakazujejo, da bo centralna banka izpeljala največje zaostrovanje denarne politike od osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Trgovalci se očitno ne zmenijo za izjave guvernerja avstralske centralne banke Philipa Lowea in pričakujejo,m da se bo obrestna mera na denar zelo verjetno dvignila na raven med 1,5 odstotka in 1,75 odstotka do konca tega leta.
Objava o novih delovnih mestih, pa še o inflaciji
“Pričakovanja glede obrestne mere na denar, ki naj bi dosegla tri odstotke do konca leta, so preveč agresivna, ampak ko začne vrednost obveznic rast kot odziv na to, se trend obrne,”, je dejal Chris Rands, portfeljski upravljac za Yarra Australian Bond Fund. “Najboljši kraj za iskanje dobrih donosov je pri vrednostnih papirjih krajše ročnosti, saj je donosnost dovolj visoka, ročnost pa kratka, da vlagatelji kupijo papirje in jih držijo.”
Trgovalci in vlagatelji bodo v petek pozorno spremljali objavo o novih delovnih mestih za april, ki naj bi pokazala solidno rast in rast plač na letni ravni okoli 5,5 odstotka. Prihodnji teden pa bo pozornost usmerjena na podatek o inflaciji, ki bo sovpadla z dražbo novih 10-letnih in 30-letnih ameriških obveznic. Takšno okolje namreč spodbuja trgovalce z obveznicami, da potisnejo ceno obveznic nižje, tako da ima novi dolg višja kuponska plačila.
Sedanja raven kratkoročne donosnosti na ameriške obveznice nakazuje, da bo Fed do septembra dvigal obrestne mere za pol odstotne točke. Medtem pa donosnost obveznice daljše ročnosti raste, ki jo spodbuja rast donosnosti, prilagojene z inflacijo.
“Krivulja je vse bolj strma, kar kaže, da Fed enostavno ni dovolj ukrepal glede obrestnih mer,” je dejal Andrew Brenner, vodja oddelka za obveznice pri NatAlliance Securities. “Rast donosnosti je dejansko sporočilo predsedniku Feda Powellu, da ni dovolj ostro ukrepal in prava slika na trgih se pokaže kakšnih 18 ur po sporočilu ameriške centralne banke."
.webp){kind=icon}
