Svet ECB je danes sklenil, da bodo tri ključne obrestne mere ECB ostale nespremenjene. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ostaja pri 4,5 odstotka, obrestna mera za mejna posojila pri 4,75 odstotka in za mejne depozite pri 4 odstotkih.
Prva dama ECB Christine Lagarde je povedala, da je inflacija, čeprav se je občutno znižala, še vedno previsoka in bo visoka ostala po pričakovanju tudi v prihodnje. Po oceni ECB je gospodarstvo v EU šibko, saj stopnja proizvodnje upada, upada pa tudi storitveni del gospodarstva. ECB je odločena, da bo inflacija padla na dva odstotka. "Nadaljevali bomo s sprejemanjem odločitev na podlagi podatkov," je na tiskovni konferenci danes povedala Lagarde.
Preberi še
Digitalni evro: ECB v pripravljalno fazo, končne odločitve o izdaji še ni
Dvomi o ideji digitalnega evra ostajajo.
18.10.2023
Raziskava: ECB bo ohranila visoke obrestne mere dlje časa
Štiriodstotna obrestna mera ECB se bo po predvidevanju ekonomistov obdržala do septembra naslednje leto. Tudi v ZDA se pripravljajo na dolgo obdobje visokih obresti.
16.10.2023
Guvernerji kritični: 'Pogrešamo generacijo finančnih ministrov iz časa varčevanja'
Fiskalna politika je ostala v ozadju, je prepričan guverner Banke Slovenije Vasle.
08.10.2023
Lagarde je še povedala, da se monetarna politika ECB širi v finančne storitve – dražijo se posojila pri bankah. "Višje cene posojil so povzročila manj povpraševanja po posojilih gospodinjstev in podjetij. Banke so manj željne sprejemati tveganja pri posojanju," je povedala Lagarde, kar povzroča pritisk na nižanje cen. Po drugi strani bi lahko inflacijo podžgali dvigi plač.
Inflacijska pričakovanja ostajajo visoka
Na srečanju v Marakešu naj bi kolegom iz drugih centralnih bank dejala, da ECB še ne more razglasiti zmage nad inflacijo in pozvala k potrpežljivosti in previdnosti pred morebitnimi novimi šoki. Čeprav se je rast cen prejšnji mesec občutno upočasnila in so se pritiski na plače morda začeli nekoliko upadati, inflacijska pričakovanja ostajajo visoka.
Guvernerji so na današnjem zasedanju Sveta ECB, ki tokrat poteka v Atenah, po pričakovanjih ključno obrestno mero pustili nespremenjeno pri štirih odstotkih. Ob tem naj bi nakazali, da bodo stroški zadolževanja ostali visoki daljše obdobje, kljub tveganjem za gospodarsko rast, kaže anketa, ki jo je med 13. in 19. oktobrom med ekonomisti opravil Bloomberg. Po desetih zaporednih zvišanjih ekonomisti ne vidijo možnosti nadaljnjega zaostrovanja in napovedujejo, da bo Svet ECB potrdil, da je vrh dosežen. Prvo znižanje obrestnih mer pričakujejo septembra.
"Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija pravočasno vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Na podlagi svoje trenutne ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB na ravneh, ki bodo, če se bodo ohranile dovolj dolgo, bistveno prispevale k doseganju tega cilja. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo zagotavljale, da bodo njegove obrestne mere določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno," so pri ECB zapisali v sporočilu ob informaciji o višini obresti.
Potem ko so ključno depozitno obrestno mero dvignili na rekordne štiri odstotke, so po prejšnjem zasedanju nakazali, da bodo pred nadaljnjimi spremembami počakali, da presodijo, ali so storili dovolj, da se inflacija vrne pod ciljna dva odstotka.
Po zadnjem dvigu za 25 bazičnih točk ne pričakujemo več dviga obrestne mere. Delovanje restriktivne monetarne politike s pomočjo raznih geopolitičnih problemov je vidno na več straneh. Rast splošne in jedrne inflacije se je končno umirila," je pred zasedanjem ocenil analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.
Slabši obeti za območje evra
"Razvoj dogodkov od septembrskega srečanja je poslabšal obete za rast v območju evra, a povečal inflacijska tveganja, saj so cene nafte poskočile," je dejal Carsten Brzeski, analitik pri ING. "Glede na višje donose obveznic in geopolitične napetosti se zdi, da bo prekinitev cikla dvigovanja obrestnih na naslednjem zasedanju dokončna."
David Powell, ekonomist za območje evra pri Bloomberg Economics: "Šibkost gospodarstva bo ECB verjetno preprečila nadaljnje zviševanje obrestnih mer. Pričakujemo, da bo Svet ECB ohranil stroške izposojanja na enaki ravni do junija prihodnje leto, ko jih bo morda znižal."
Nekaj več kot 60 odstotkov ekonomistov, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da so se od septembrske seje Sveta ECB, ko so člani poslabšali napovedi gospodarske rasti do leta 2025, gospodarska tveganja še povečala.
Napovedi namreč kažejo, da bo gospodarstvo evroobmočja v drugi polovici letošnjega leta stagniralo ali se celo skrčilo. Da ECB več ne bo posegala po monetarni zavori kaže tudi euribor. Medbančno obrestno mero, po kateri si denar med sabo izposojajo banke v območju evra vpliva na višini obrestnih mer posojil in posledično na višino mesečnih obrokov. Ima neposreden vpliv na višino mesečnega obroka pri vseh imetnikih posojil s spremenljivo oziroma variabilno obrestno mero.
Šestmesečni euribor od konca septembra stagniral okoli vrednosti 4,14 odstotka. Vrh je dosegel 18. oktobra pri 4,14 odstotka. Od takrat se je vrednost znižala in je trenutno pri 4,096 odstotka. Tudi trimesečni euribor, ki pri posojilojemalcih ni tako pogost in ga v Sloveniji uporabljajta le dve banki, se je v zadnjih dneh znižal. Raven štirih odstotkov je presegel pretekli teden. V četrtek 19. oktobra je vrh dosegel pri 4,002 odstotka. Od takrat je na okrog 3,956 odstotka.
Kdaj bo prvo znižanje?
"Zmanjševanje inflacijskih pritiskov, ki ga spremlja vse večja in vse globlja gospodarska šibkost, kaže, da 'višje za dlje' ne bo trajalo dolgo," je dejal Nerijus Maciulis, glavni ekonomist pri Swedbank. Prvo znižanje obrestne mere napoveduje za april, do marca 2025 pa bo po njegovem mnenju depozitna obrestna mera padla nazaj na dva odstotka. Finančni trgi medtem stavijo na prvo znižanje obrestnih mer za četrt odstotne točke do julija in še eno nato do konca prihodnjega leta.
Člani sveta bodo najverjetneje razpravljali o tem, kako hitreje zmanjšati kup obveznic, ki so jih kupili v okviru prejšnjih spodbujevalnih ukrepov. Aktivno prodajo iz širšega portfelja kvantitativnega sproščanja ECB pričakuje le tretjina vprašanih, kar je manj kot 43 odstotkov pred septembrskim zasedanjem. Delež tistih, ki napovedujejo zgodnejši konec ponovnih naložb v okviru pandemičnega programa nakupa vrednostnih papirjev (PEPP), pa se je z 39 odstotkov povečal na 43 odstotkov. Večina meni, da se bo ukinjanje začelo v drugem četrtletju. Zdaj je skrajni rok konec leta 2024.
"ECB zapadlih obveznic ne reinvestira, kot so napovedali, vendar je bilanca stanja še vedno zelo velika v primerjavi z ravnjo pred pandemijo," meni Blažeković. Močnejši denarni pritist bi po njegovem mnenju zagotovo vplival na povcečanje donosov obveznic bolj ranljivih držav, kot so Italija, Portugalska in Grčija.
Mihael Blažeković, analitik Bloomberg Adria: "Denarna politika kaže zobe, trg dela se za zdaj upira, a ob že omenjenem upadu kreditne aktivnosti ter slabih pričakovanjih podjetij bo trg dela v prihodnjih mesecih pod pritiskom. ECB lahko poveča restriktivnost denarne politike, a mora skrbno žonglirati, da prej omenjenih držav z visokimi potrebami po refinanciranju javnega dolga ne potisne v še večja alokacija za obresti, kar bi zagotovo vodilo v močnejši padec teh gospodarstev."
Pozorni na cene nafte
Lagarde je finančnim ministrom območja evra dejala, da ECB pozorno spremlja cene nafte, če bi konflikt med Hamasom in Izraelom lahko vplival na inflacijo. Izbruh vojne med Hamasom in Izraelom je na trgih sicer naletel na razmeroma miren odziv, čeprav nekateri analitiki pravijo, da bi zaostrovanje konflikta lahko potisnilo nafto na 100 dolarjev za sod.
Septembrska inflacijska napoved ECB - ki napoveduje, da se bo rast cen življenjskih potrebščin leta 2025 upočasnila na dva odstotka – sicer temelji na oceni, da se bo cena nafte, ki bo letos znašala 82,7 dolarja za sod, leta 2025 znižala na 77,9 dolarja.
Član Sveta ECB Francois Villeroy de Galhau je prejšnji teden poudaril, da so guvernerji pozorni na to vprašanje, vendar je inflacija še vedno jasno obrnjena navzdol. Ključno pa je vprašanje, ali se bo konflikt iz Izraela razširil po regiji.
*Dopolnjeno z informacijo o višini obresti, izjavo Christine Lagarde in izjavo ECB po odločitvi.
.webp){kind=icon}
