Medtem ko člani sveta Evropske centralne banke (ECB) ne želijo špekulirati, ali so ključne obrestne mere dosegle vrh, so ta teden s prstom jasno pokazali na tiste, ki so po njihovem odgovorni, da visoka inflacija ne popušča.
Član sveta ECB Klaas Knot opozarja, da se vlade držav območja ne odločajo za proračunsko politiko, ki bi podpirala prizadevanja ECB za ukrotitev inflacije. Centralne banke se soočajo s fiskalno naravnanostjo, ki je "popolnoma neskladna s cikličnim položajem našega gospodarstva", je opozoril na razpravi o prihodnji monetarni politiki, ki je potekala na Slovaškem. "Ni pripravljenosti, da bi nam pomagali pri stabilizaciji gospodarstva območja evra," meni.
ECB je večkrat poudarila, da je bila vladna podpora gospodinjstvom in podjetjem med energetsko krizo prevelika in je spodbudila inflacijo ravno v času, ko je Svet ECB rekordno hitro zviševal obrestne mere.
Na to opozarja tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki je ocenil, da je "fiskalna politika ostala v ozadju". "Že skoraj štiri leta smo priča še vedno ekspanzivni naravnanosti fiskalne politike," je dejal na vrhu Tatra Summit. Ali so obrestne mere zdaj na vrhu, pa bo po njegovih besedah "seveda odvisno od dejanskih podatkov, pa tudi od naravnanosti fiskalne politike".
Preberi še
Vlagatelji v objemu dolarja. Koliko časa bo trajala ljubezen?
Ameriški dolar je od lanskega oktobra do sredine julija izgubil več kot 13 odstotkov glede na evro.
27.09.2023
Lagarde: ‘Evropske obrestne mere ostajajo na visokih ravneh’
Depozitne obrestne mere v evroobmočju na zgodovinsko visokih ravneh, prav tako euribor.
25.09.2023
Jedrna inflacija se umirja na obeh straneh Atlantika
V ZDA se je v avgustu spustila pod štiri odstotke, v EU najnižje v zadnjem letu.
24.09.2023
STA
Večje trošenje za blaženje posledic krize
S tem se je strinjal tudi njegov slovaški kolega. "Po mojem mnenju resnično pogrešamo generacijo finančnih ministrov iz časa varčevanja," je dejal Peter Kazimir, ki je bil od leta 2012 do leta 2019 slovaški finančni minister. Zdaj "imamo samo ministre, ki trošijo, kar je posledica pandemije in geopolitične krize, sledila je opustitev pravil".
Omejitve EU, namenjene preprečevanju nenadzorovanega zadolževanja, so bile od leta 2020 začasno opuščene, da bi se vladam omogočil manevrski prostor za podporo gospodinjstvom in podjetjem. A pred 1. januarjem, ko bodo fiskalna pravila znova v veljavo, se temu upira kar nekaj držav.
Madis Muller, ki v Svetu ECB zastopa Estonijo, je dejal, da je v trenutnih razmerah ključnega pomena usklajeno stališče finančnih ministrstev in centralnih bank. "Inflacijo je veliko lažje spraviti pod nadzor, če se fiskalna in denarna politika medsebojno podpirata in se gibljeta v isti smeri, temu pa trenutno nismo priča," je dejal na panelu na sobotnem vrhu Tatra Summit.
Cikel zaostrovanja denarne politike ECB je zviral gospodarstvo rast v območju evra: Bruto domači proizvod se je v prvih dveh četrtletjih leta povečal le za 0,1 odstotka, po zadnjih kazalnikih pa je pričakovati, da rast v trimesečju do septembra ni bila veliko hitrejša.
Članica Izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel je v intervjuju, ki je bil objavljen prej v petek, dejala, da guvernerji v ECB "ne morejo izključiti" recesije v območju evra, čeprav je padec lahko omejen.
*Prevedla Janja Zalar.
.webp){kind=icon}
