.webp){kind=icon}
Evropska centralna banka ne bo znižala obrestnih mer do septembra 2024, kaže nova anketa med ekonomisti - kar nakazuje, da se sporočilo oblikovalcev politik, da znižanja ne bodo prišla kmalu, že uveljavlja. Rezultat najnovejše Bloombergove ankete se razlikuje od prejšnjega kroga, ko so anketiranci še vedno menili, da se bodo stroški izposojanja znižali marca.
Boštjan Vasle, slovenski član odbora guvernerjev ECB: Trgi sprejemajo višje obresti
Anketa se ujema s komentarji uradnikov ECB, ki so v zadnjih dneh govorili ob robu letnih srečanj Mednarodnega denarnega sklada v Marakešu. Član Sveta ECB Martins Kazaks je dejal, da trenutne gospodarske projekcije niso skladne z znižanjem v prvi polovici leta 2024, "v drugi polovici leta pa bomo videli".
Šef slovenske centralne banke Boštjan Vasle, ki ga navaja Bloomberg, je dejal, da so naraščajoči donosi obveznic znak, da tudi vlagatelji sprejemajo dejstvo, da bo potrebno "daljše obdobje višjih obrestnih mer", da bi se inflacija vrnila na 2-odstotni cilj.
Preberi še
Nemška inflacija na dveletnem dnu
Cene življenjskih potrebščin so se v septembru zvišale za 4,3 odstotka na letni ravni.
28.09.2023
Lagarde: ‘Evropske obrestne mere ostajajo na visokih ravneh’
Depozitne obrestne mere v evroobmočju na zgodovinsko visokih ravneh, prav tako euribor.
25.09.2023
Jedrna inflacija se umirja na obeh straneh Atlantika
V ZDA se je v avgustu spustila pod štiri odstotke, v EU najnižje v zadnjem letu.
24.09.2023
Vse višje obresti za posojila – kaj lahko storijo podjetja?
Podjetja se letos zadolžujejo po več kot dvakrat višjih obrestih kot pred dvema letoma. Kako to vpliva na tiste, ki potrebujejo denar? In kakšne alternative posojilom imajo podjetja?
21.09.2023
Za trge bolj kot vojna zaenkrat pomembne odločitve Feda
Pred kapitalskimi trgi nov volatilen teden.
15.10.2023
Zahtevan donos 30-letnih obveznic ZDA najvišje po 2007, kaj bo storil Fed?
Vlagatelji vse bolj zaskrbljeni zaradi dolgotrajnih posledic visokih obrestnih mer.
03.10.2023
Konec leta 2024 depozitna obrestna mera pri 3,3 odstotka?
Kot je znano, je ECB septembra depozitno obrestno mero zvišala na 4 odstotke, kar je zgodovinsko visoko. Sprva so ekonomisti menili, da bo ECB začel z zniževanjem obresti v prvi polovici prihodnjega leta, marca za 20 bazičnih točk na 3,8 odstotka, nato pa naj bi z zniževanjem nadaljevali jeseni, v dveh korakih na 3,5 in nato na 3,3 odstotka oktobra.
Sedaj pa ekonomisti v povprečju menijo, da bo 4-odstotna raven obresti ostala vse do septembra, ko naj bi se znižala na 3,8 odstotka, nato na 3,5 in se šele decembra 2024 spustila na 3,3 odstotka.
Analitiki v Bloombergovi anketi še vedno menijo, da se bo rast cen prihodnje leto umirila na 2,7 odstotka, leta 2025 pa na 2,1 odstotka. Vendar pa naj bi bila gospodarska ekspanzija po pričakovanjih manjša kot doslej. Po 0,5-odstotni rasti v letu 2023 se bo rast prihodnje leto okrepila le na 0,7 odstotka, je pokazala anketa.
Janet Yellen; Naš fiskalni položaj ni nerešljiv
Ameriška finančna ministrica Janet Yellen pa je dejala, da se višje obrestne mere lahko obržijo daljše obdobje, hkrati pa je vztrajala, da je ameriško gospodarstvo v dobri kondiciji.
Obresti na ameriški dolg "ostajajo obvladljive," je Yellenova dejala v intervjuju za Sky News. "Naš fiskalni položaj nikakor ni nerešljiv. Biti pa moramo pozorni nanj," izjave Yellenove, ki je predhodnica sedanjega šefa FED Jeroma Powella, navaja Bloomberg.
Finančna ministrica je tudi dejala, da si ZDA "absolutno" lahko privoščijo novo pomoč Izraelu, ki se bori z borci Hamasa, hkrati pa še naprej nudijo znatno pomoč Ukrajini. "Američani si vsekakor lahko privoščijo, da stojijo ob strani Izraelu in podpirajo njegove vojaške potrebe," je dejala. "Prav tako lahko in moramo podpirati Ukrajino v njenem boju proti Rusiji."
