Pred zasedanjem ECB: Euribor upada

Evropska centralna banka (ECB) bo na jutrišnjem monetarnem srečanju odločala o nadaljnji monetarni politiki. Analitiki pričakujejo, da se bo z jutrišnjim srečanjem zaostrovanje končalo. ECB naj bi zavoro sprostila. ECB je septembra še 10 zapored zvišala ključne obrestne mere, kar je najbolj stroga denarna politika v zadnjih 25 letih. Ekonomisti Reutersove raziskave ocenjujejo, da bo premor začetek novega obdobja, ko bodo ključne obrestne mere dlje časa ne bodo spremenjene. To sugerirajo podatki evropskega gospodarstva, ki se upočasnjuje.

Napovedi kažejo, da bo gospodarstvo evroobmočja v drugi polovici letošnjega leta stagniralo ali se celo skrčilo. Večina ekonomistov pričakuje, da bo naslednja poteza ECB nižanje obrestnih mer, vendar šele v tretjem četrtletju leta 2024. Da ECB več ne bo posegala po monetarni zavori kaže tudi euribor. Medbančno obrestno mero, po kateri si denar med sabo izposojajo banke v območju evra vpliva na višini obrestnih mer posojil in posledično na višino mesečnih obrokov. Ima neposreden vpliv na višino mesečnega obroka pri vseh imetnikih posojil s spremenljivo oziroma variabilno obrestno mero.

Šestmesečni euribor od konca septembra stagniral okoli vrednosti 4,14 odstotka. Vrh je dosegel 18. oktobra pri 4,14 odstotka. Od takrat se je vrednost znižala in je trenutno pri 4,096 odstotka. Tudi trimesečni euribor, ki pri posojilojemalcih ni tako pogost in ga v Sloveniji uporabljajta le dve banki, se je v zadnjih dneh znižal. Raven štirih odstotkov je presegel pretekli teden. V četrtek 19. oktobra je vrh dosegel pri 4,002 odstotka. Od takrat je upadel in se trenutno giblje pri 3,956 odstotka.

Analitiki Bloomberga, ki napovedujejo gibanje trimesečnega euriborja, ocenjujejo, da se več ne bo višal. V prihodnjih trimesečjih naj bi se počasi nižal. Kako naj bi upadal, je razvidno iz spodnjega grafa.

Obrestne mere stanovanjskih posojil v Sloveniji nadaljujejo z rastjo, kažejo najnovejši podatki Banke Slovenije (BS). Povprečna obrestna mera s spremenljivo obrestno mero za stanovanjsko posojilo v Sloveniji je avgusta zrasla na 5,7 odstotka. V evrskem območju je pri 4,7 odstotka. Pri potrošniških posojilih se je spremenljiva obrestna mera avgusta znižala na 6,7 odstotka. S tem ostaja krepko nižja od povprečja evrskega območja, kjer je 8,7-odstotna.

Pri fiksnih obrestnih merah za novo sklenjena posojila se je rast ustavila. Pri stanovanjskih posojilih ostaja od februarja pri štirih odstotkih. V območju evra je bila nižja pri 3,7 odstotka. Pri potrošniških posojilih je pravtako viden trend stagniranja. Obrestna mera namreč od decembra stagnira med vrednostjo 6,7 in 6,8 odstotka. Avgusta je bila 6,72-odstotna. V območju z evrom je še naprej rasla in se povzpela na 7,9 odstotka.