Od sredine julija dolar pridobiva vrednost, in to v primerjavi s skoraj vsemi svetovnimi valutami, tudi evrom. "Evro izgublja vrednost v primerjavi z dolarjem predvsem zaradi dobrih gospodarskih podatkov iz ZDA, ki so med drugim sicer tudi posledica večjih javnih izdatkov. Na drugi strani smo v evrskem območju priča gospodarskemu ohlajanju, in to se odraža tudi v retoriki centralnih bank," pojasnjuje Domen Granda, vodja analiz pri NLB Skladi.
Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je na zadnjem zasedanju napovedala, da je pripravljena še naprej dvigati obrestne mere, če bi bilo to potrebno za znižanje inflacije na dva odstotka. Evropska centralna banka (ECB) pa je bila kljub zvišanju obrestne mere v retoriki bolj zadržana.
"Razkorak v gospodarskih podatkih bi se lahko v naslednjih mesecih še nadaljeval. Če bomo priča ohlajanju globalne gospodarske rasti, lahko pričakujemo tudi kratkoročni beg vlagateljev k dolarju," napoveduje Granda.
Preberi še
Dolar na najvišji ravni letos ob rasti donosnosti obveznic
Bloombergov indeks dolarja je bil nazadnje tako visoko decembra lani.
26.09.2023
Krepko ameriško gospodarstvo poganja rast dolarja
Vse več denarja se steka v ZDA, saj vlagatelji iščejo višje obrestne mere.
07.09.2023
Slovenija se znova zadolžuje v dolarjih, obrestna mera pri petih odstotkih
Na koncu je prišlo do nižje zahtevane donosnosti od prvotno pričakovane.
07.09.2023
Krepitev dolarja v primerjavi z drugimi valutami neposredno pomeni tudi manjše inflacijske pritiske v ZDA, saj so izdelki iz tujine cenejši. "Nižja vrednost evra v primerjavi z dolarjem pa po drugi strani pomeni, da so evropska podjetja cenovno bolj konkurenčna na ameriškem trgu," vpliv moči dolarja ilustrira analitik Domen Granda.
Na drugi strani pa ameriškim podjetjem v ZDA rast vrednosti dolarja krči prihodke iz tujine. Apple je denimo v poslovnem poročilu zapisal, da je močan dolar vplival na prodajo v Evropi in Aziji, medtem ko pri Walt Disneyju pričakujejo, da se bo zmanjšalo število obiskovalcev tematskih parkov, ki prihajajo iz tujine.
Lani so analitiki Credit Suisse ocenili, da vsak 8- do 10-odstotni skok vrednosti dolarja v povprečju povzroči približno enoodstotni upad dobička ameriških podjetij.
Vpliv ECB zanemarljiv
V trenutnih razmerah na denarnih trgih in makroekonomskih razmerah je vpliv monetarne politike ECB na gibanje deviznega tečaja evra skoraj zanemarljiv, meni Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje premoženja pri Savi Infondu. "Za devizne trgovce je veliko bolj pomembno, kakšni signali prihajajo iz zveznega odbora za odprti trg [Federal Open Market Committee – FOMC] ameriškega Feda, kjer jim bo kljub drastični zaostritvi denarne politike in najvišjim kratkoročnim obrestnim meram po letu 2001 očitno uspel čudežno mehak pristanek," razmišlja Kovačič.
Tako udeležence na trgih po njegovih besedah danes zanima zgolj še, kako dolgo bodo obrestne mere v ZDA ostale tako visoko, in ne kako visoke bodo obrestne mere, kar so se trgi spraševali zadnje leto in pol.
USDEUR:CUR
USD
0,9439 EUR
Vrednost ob začetku trgovanja
0,944
Vrednost ob zaključku trgovanja
0,944
Letošnja donosnost
0,9528%
dnevni razpon
0,00 - 0,00
razpon pri 52 tednih
0,89 - 1,05
"Trenutna denarna politika je voda na mlin ameriškemu dolarju, ki je v zadnjem letu od oktobrskega dna sicer začel močno izgubljati vrednost, ko so vlagatelji preklopili stikalo glede izogibanja tveganju in je prišlo do močnega odboja na delniških trgih sočasno z odpiranjem Kitajske," pravi Kovačič.
Ameriški dolar je namreč od lanskega oktobra do sredine julija izgubil več kot 13 odstotkov glede na evro, potem pa se je po besedah Kovačiča zgodil zasuk, od katerega je imel korist ameriški zelenec s stopnjevanjem krize na Kitajskem, nadaljevanjem gospodarske stagnacije v EU in znamenji mehkega pristanka v ZDA.
Apreciacija dolarja ne preseneča niti z vidika razlike v zahtevani donosnosti na ameriške desetletne obveznice in na desetletno obrestno zamenjavo variabilne za fiksno obrestno mero na medbančnem trgu (EUSA 10y), pravi Ivan Dražetić, vodja sektorja za obvezniške naložbe pri Intercapitalu. Od sredine julija se je razlika med obema z 68 povečala na 118 bazičnih točk.
"Opozoriti je treba, da se je največja apreciacija dolarja zgodila ravno v tem obdobju, z vidika razlike v obrestnih merah pa je veliko primerneje imeti gotovino v dolarjih kot v evrih," pravi Dražetić.
Pariteta obrestnih mer bi pomenila krepitev evra
Kaj analitiki napovedujejo v prihodnje? Po mnenju Grande bi ob koncu prihodnjega leta lahko bili priča vse močnejšemu evru. "To nakazuje zlasti pariteta obrestnih mer, ki napoveduje krepitev evra v primerjavi z dolarjem. V nasprotnem primeru bi namreč vlagatelji recimo danes na kratko prodali enoletno nemško obveznico z donosnostjo 3,7 odstotka in sredstva vložili v ameriško državno obveznico z zahtevano donosnostjo 5,5 odstotka ter zaslužili pri razliki v obrestnih merah," pojasnjuje Granda.
Ob tem tudi dvomi, da se bodo napovedane višje ravni obrestnih mer v ZDA prihodnje leto uresničile. "Ocenjujem, da bosta pod bremenom višjih obrestnih mer in ob odsotnosti letošnjih velikih javnih izdatkov gospodarska rast in inflacija nižji od pričakovanj," pravi Granda.
Tudi po besedah Kovačiča se zdi najbolj verjetno, da bo dolar ostal razmeroma močan. "Tako bo okoli 1,05 evra, dokler ne bo prišlo do ključnega preobrata v monetarni politike ameriškega Feda," meni Kovačič.
Analitiki, ki jih anketira Bloomberg, kratkoročno napovedujejo več kot 70-odstotno verjetnost, da bo dolar glede na evro do konca oktobra pridobival vrednost. Tudi do konca leta večina analitikov meni, da bo dolar glede na evro rasel, po njihovih napovedih bi bilo za en evro ob koncu leta treba odšteti med 1,06 in 1,10 dolarja.