Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je znova poskrbel za začudenje mnogih, saj je dejal, da je za upočasnitev inflacije potrebna "stroga denarna politika". Gre za popoln preobrat njegovega stališča, saj je vseskozi zagovarjal nizke obrestne mere. "Inflacijo bomo znižali na enomestno številko s podporo monetarnega zaostrovanja in izboljšali stanje tekočega računa," je povedal Erdogan, ko je turška vlada razkrila gospodarske cilje za naslednja tri leta.
Glede na predstavitev podpredsednika Cevdeta Yilmaza se bo bruto domači proizvod letos povečal za 4,4 odstotka, kar je manj od petodstotne napovedi v prejšnjem poročilu. Za naslednje leto turška vlada predvideva, da se bo BDP povečal za štiri odstotke. Te številke so sicer po mnenju nekaterih analitikov nekoliko optimistične, poroča Bloomberg.
Turški predsednik, ki je bil maja ponovno izvoljen, s čimer bo na čelu države tretje zaporedno desetletje, znan pa je kot samooklicani sovražnik visokih obrestnih mer. V zadnjih letih je odstavil tri guvernerje centralne banke, ker se niso držali njegovih navodil.
Preberi še
Erdogan in Putin o plinskih poslih, nuklearki in žitu iz Ukrajine
Turški predsednik Erdogan in ruski predsednik Putin v Sočiju razpravljata o skupnem plinskem vozlišču, ruski jedrski elektrarni v Turčiji in sporazumu o izvozu žita iz Ukrajine.
04.09.2023
Turška inflacija poskočila na skoraj 60 odstotkov
Cene življenjskih potrebščin avgusta narasle za 58,9 odstotka na letni ravni, več od ocen.
04.09.2023
Erdoganovo pečanje z 'monetarnim zlom'
Centralna banka v Ankari z dvigom obrestne mere za 250 bazičnih točk na 17,5 odstotka.
20.07.2023
Inflacija pri skoraj 60 odstotkih
Turške obrestne mere so ob upoštevanju ekstremno visoke inflacije med najnižjimi na svetu. Inflacija je avgusta poskočila in presegla pričakovanja analitikov, čeprav centralna banka od letošnjih volitev dalje dviguje obrestne mere. Cene življenjskih potrebščin so minuli mesec narasle za 58,9 odstotka v primerjavi z lanskim avgustom, kar je več od 55,9 odstotka, kot so jih v Bloombergovi anketi napovedovali analitiki. Julija je inflacija znašala 48 odstotkov na letni ravni.
Po volitvah je Erdogan imenoval novega finančnega ministra in novo guvernerko centralne banke, stroški zadolževanja pa so po treh dvigih obrestnih mer narasli na 25 odstotkov. Oba sta od junija spremljala močno zvišanje obrestnih mer in odpravo državnega nadzora nad finančnimi trgi.
Erdogan je v sredo dejal, da bo njegova administracija omejila povpraševanje potrošnikov. Vendar ne bo "popuščal pri gospodarski rasti", je dejal, saj je vlada srednjeročno znižala cilje rasti. Turško gospodarstvo se zaradi zvišanja obrestnih mer upočasnjuje manj od napovedi.