Oktobra nepričakovana umiritev podivjane turške inflacije

Medtem ko se ameriški zunanji minister Antony Blinken v okviru bližnjevzhodne turneje mudi v Ankari, kjer si prizadeva zgladiti vse večja razhajanja med Turčijo in Izraelom, pa iz te pomembne članice zveze Nato prihajajo nepričakovano vzpodbudne gospodarske novice.

Stroga 'monetarna dieta' nove guvernerke je le prijela; turška inflacija se z 61,4 odstotka umirja. Bloomberg sicer opozarja, da se bo nepričakovano umirjanje inflacijskih pritiskov zelo verjetno izkazalo za kratkotrajno. Iz tamkajšnje centralne banke so namreč sporočili, da je glavni centralni bankir države obljubil, da bo s strogo monetarno politiko zajezil pritiske na življenjske stroške prebivalstva.

Kot je za Bloomberg Adria ocenil poznavalec bližnjevzhodnega prostora in predavatelj mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Faris Kočan, je "Turčija ena redkih držav, ki ima stike tako s Hamasom in Izraelom". Zato je logično, da si ZDA v luči konflikta v Gazi prizadevajo na svojo in posledično izraelsko stran pridobiti tudi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki je sicer Izraelce zaradi silovitega napada na Gazo pred nedavnim označil za vojne zločince.  

Pri tem, kako oziroma s kom bo preračunljivi in pretkani Erdoğan paktiral, pa bo v prihodnje pomembno vlogo odigralo tudi stanje v tamkajšnjem gospodarstvu. Po nekajmesečnem naraščanju inflacije, ki je v nekaterih mestih presegla tudi sto odstotkov, so se cene življenjskih potrebščin v oktobru v primerjavi s prejšnjim letom zvišale na 61,4 odstotka, kar je nekoliko manj kot septembra, kažejo podatki tamkajšnjega statističnega urada.

 

 

Grenko 'zdravilo' visokih obrestnih mer le prijemlje

Bloomberg navaja, da je inflacija oktobra v primerjavi s prejšnjim mesecem znašala 3,4 odstotka, s čimer se podaljšuje trend počasnejših znižanj, ki se je začel avgusta. Turška centralna banka je popravila svoje napovedi glede inflacije za leti 2023 in 2024, pri čemer je guvernerka Hafize Gaye Erkan dejala, da se bo ta opazneje začela zmanjševati šele v drugi polovici leta 2024.

Tečaj lire se je po objavi spodbudnih podatkov le malo spremenil. Čeprav se je turška valuta stabilizirala, je oktobra v primerjavi z dolarjem še vedno izgubila nekaj več kot 3 odstotke svoje vrednosti, kar je prispevalo k drugi največji depreciaciji na rastočih trgih v letošnjem letu.

 

 

"Če bodo menjalni tečaji ostali pod nadzorom, če se bodo nadaljevale subvencije za energijo in če ne bo nepričakovanih povišanj davkov, se bo trend upočasnjevanja mesečne inflacije morda nadaljeval," je za Bloomberg izjavil ekonomist Haluk Burumcekci iz Istanbula.

Monetarne turške oblasti pričakujejo, da se bo inflacija letos ustavila pri 65 odstotkih, maja prihodnje leto pa dosegla najvišjo vrednost, in sicer 75 odstotkov. Erkanova je nakazala, da bodo višje obrestne, za katere je Erdoğan še do nedavnega populistično zatrjeval, da so mati vsega zla, osrednji del njenih prizadevanj za gospodarski obrat v Turčiji.

Praksa tako kaže, da so bile poteze Erkan upravičene in smele. Centralna banka je namreč od njenega junijskega imenovanja popolnoma spremenila monetarno doktrino in že več kot štirikrat povečala ključno obrestno mero, ki se trenutno giblje pri 35 odstotkih.

Zmerno črnoglede napovedi inflacijskih gibanj pa po drugi strani kažejo, da bo morala Ankara pristati na še več strožjih ukrepov na področju monetarne politike, če si politična oblast želi zaščiti valuto in pokoriti podivjano inflacijo. Med slednjimi izstopajo ukrepi za omejevanje posojil in črpanje presežne likvidnosti s trga, kar pa so ukrepi, ki jih je centralna banka že sprejela. Guvernerka je dajala, da imajo ti ukrepi že učinek, saj naj bi se na kapitalskih trgih že kazalo okrepljeno povpraševanje po liri, stabiliziralo pa naj bi se tudi domače povpraševanje oziroma povpraševanje na notranjem trgu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar