.webp){kind=icon}
Zvezni odbor za odprti trg (FOMC) ameriške Federal Reserve (Fed), ki deluje kot oblikovalec denarne politike za največje gospodarstvo na svetu ZDA, je ključne obrestne mere tokrat pustil nespremenjene na ravni med 5,00 in 5,25 odstotka. Gre za prvi premor v ciklu monetarnega zaostrovanja, ki se je začel pred 15 meseci.
Po koncu zasedanja so iz Feda sporočili, da je bila odločitev, da ne spreminjajo ključnih obrestnih mer, sprejeta soglasno. Premor bo centralni banki omogočil, da preuči najnovejše kazalnike o tem, kakšno je stanje gospodarstva in kdaj bo inflacija popustila. S tem so nakazali tudi, da bi sicer lahko letos znova sledilo zaostrovanje monetarne politike, poroča Bloomberg.
Predsednik centralne banke Jerome Powell je poudaril, da so v Fedu zavezani nalogi, da inflacijo spravijo k ciljnima dvema odstotkoma. "Od lani smo znatno zaostrili monetarno politiko. Zadnji kazalniki pa kažejo, da je gospodarska rast skromna," je ocenil Powell. "Skoraj vsi člani odbora so prepričani, da bo letos potreben nov dvig obrestnih mer, a zaenkrat za to še ni bilo dovolj podatkov," je poudaril. Kljub temu dvigov ne bo, če tega ne bo omogočalo gospodarstvo, je zagotovil Powell. O tem, kaj se bo zgodilo na prihodnjem zasedanju v juliju, po njegovih besedah niso govorili.
Preberi še
V pričakovanju odločitve Fed: Le odmor ali konec dvigov obresti?
Inflacija popušča, a je še vedno visoka.
14.06.2023
Ameriški Fed v prvi premor od začetka cikla monetarnega zaostrovanja
Referenčno obrestno mero naj bi ohranili v razponu od 5 do 5,25 odstotka.
11.06.2023
Po sagi o dvigu dolga v ZDA: Do konca meseca 550 milijard novega dolga
Do konca meseca 550 milijard dolarjev svežega denarja.
05.06.2023
Al Drago/Bloomberg
S premorom bo imelo gospodarstvo več časa, da se prilagodi na učinke višjih obrestnih mer. Ti še niso povsem vidni, zato želijo v Fedu dobiti dovolj podatkov o tem, kako se na zaostrovanje monetarne politike odziva gospodarstvo, je prepričan predsednik Feda. Pri tem bodo najbolj pozorni na podatke o inflaciji in delovnih mestih, pa tudi na to, kaj se dogaja v finančnem sektorju. "Splošna inflacija je nekoliko upadla, a jedrna ostaja trmasta," je poudaril.
Premor po desetih dvigih
Fed je ključno obrestno mero (obrestna mera za medbančno posojanje rezerv za čez noč ali federal funds rate) zvišal na vseh svojih prejšnjih desetih zasedanjih, kar je obresti v rekordno kratkem času iz malo nad nič dvignilo na sedanjo raven med 5,00 in 5,25 odstotka.
Po objavi informacij o odločitvi Feda so delnice na ameriških borzah začele padati, saj je Fed nakazal, da bi se lahko letos znova odločil za višanje obrestnih mer. 15 minut po objavi novice je industrijski indeks Dow Jones izgubil več kot odstotek, zahtevana donosnost dvoletnih ameriških obveznic, ki so med najbolj občutljivimi na poteze Feda, pa se je dvignila za 12 bazičnih točk na 4,79 odstotka.
Inflacija popušča, a je še vedno visoka
Včeraj objavljeni podatki o cenah v ZDA kažejo, da se je indeks cen življenjskih potrebščin maja na mesečni ravni zvišal le za 0,1 odstotka, na letni ravni pa znižal na štiri odstotke. Gre za najmanjše 12-mesečno zvišanje od marca 2021, ko je inflacija začela naraščati na najvišjo raven v zadnjih 41 letih.
"Nadaljnji dvigi obresti bi se lahko vrnili Fed kot bumerang na način, da bo gospodarstvo ostalo močno, spuščanje inflacije na nizke enomestne številke pa bo trajalo še dolgo. Pričakovanja so še vedno, da bo Fed naslednje leto začel z zniževanjem obrestnih mer za eno odstotno točko v seštevku v letu 2024, kar bi bilo ugodno za tveganju naklonjene investicije," je še pred odločitvijo Feda ocenil glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez.
