Švicarska centralna banka (Swiss National Bank) je nepričakovano zvišala ključne obrestne mere prvič po letu 2007 in pozornost preusmerila z močne domače valute na zajezitev inflacije, ki že uhaja iz rok.
Banka, ki ima sedeža tako v Zurichu kot v Bernu, je glavno obrestno mero dvignila za 50 bazičnih točk oziroma za 0,5 odstotne točke na raven -0,25 odstotka, kar je takoj po odločitvi pognalo švicarski frank za 2 odstotka višje v primerjavi z evrom.
Švica se je tako pridružila vrst držav, ki zaostrujejo denarno politiko. Švicarska banka, ki jo vodi predsednik Thomas Jordan, je hkrati zvišala napoved o inflaciji v državi in napovedala možnost uvedbe drugih ukrepov.
Preberi še
Gospodarstva plačujejo pozno ukrepanje centralnih bank
Tudi ko so se lanskoletne napovedi o inflaciji izkazale za napačne, večje centralne banke niso dovolj hitro ukrepale s strožjo monetarno politiko.
15.06.2022
Prelomna odločitev
Rast vrednosti švicarskega franka je tako največja po januarju 2015, ko je centralna banka odpravila kapico na svojo valuto. Čeprav se osrednja banka že dolgo časa bori proti močni valuti, ki velja za varno zatočišče za vlagatelje, pa je njena zadnja odločitev vendarle prelomna. Predsednik Jordan je sicer dejal, da je prihodnje valutno razmerje negotovo in da bo banka še naprej posredovala na deviznem trgu, pa vendarle ni ponovil opisa švicarsekga franka kot "izjemno cenjene" valute.
Bloomberg
"Dogajanje bomo pozorno spremljali in smo pripravljeni ukrepati v vsakršni situaciji," je dejal Thomas Jordan.
Presenetljiv dvig obrestnih mer je sledil tudi zvišanju napovedi inflacije, ki naj bi letos po novem znašala 2,8 odstotka, prihodnje leto 1,9 odstotka in 1,6 odstoka leta 2024. To je precej višja raven potrošniških cen, kot jo je banka napovedala marca, ko je ocenila, da bo letošnja inflacija 2,1-odstotna in 0,9-odstotna v letih 2023 in 2024.
"Švicarska centralna banka je očitno dovolj pogumna, da to priložnost izkoristi za normalizacijo razmer," je za televizijo Bloomberg dejal David Kohl, glavni ekonomist pri švicarskem upravljavcu premoženja Julius Bear. "Močan frank ne predstavlja več take bojazni v okolju, kjer je glavna skrb inflacija, pravzaprav je močna valuta v redu, kadar je inflacija uvožena iz tujine."
Četrtkova odločitev centralne banke je razdelila vlagatelje in ekonomiste. Finančni trgi so namreč vračunali dvig obrestnih mer, ekonomisti, ki se ukvarjajo z napovedmi, pa niso videli spremembe.
Švica sledi agresivnemu Fedu, ECB zaostaja
Švicarska centralna banka je ukrepala, potem ko je v sredo zvečer ameriška centralna banka Federal Reserve okrepila boj z inflacijo in dvignila ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk oziroma 0,75 odstotne točke. V četrtek naj bi ukrepala tudi Bank of England v Londonu.
Evropska centralna banka - ponavadi je švicarska centralna banka sledila njenim odločitvam - pa bo začela obrestne mere začela dvigati šele julija in potem še na sestanku septembra.
Napoved osrednje evropske banka pa je že spravila v težave nekatere ranljive sredozemske države, kot sta Italija in Grčija, saj je donosnost na njihove državne obveznice izjemno poskočila. Donosnost na italijanske državne papirje je v sredo poskočila za več kot 4 odstotke, kar je najviša raven po letu 2014. Dan kasneje je donosnost nekoliko upadla in je znašala 3,95 odstotka v četretek ob 12. Uri po srednjeevropskem času.
.webp){kind=icon}
