.webp){kind=icon}
Evropska centralna banka (ECB) je objavila rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2022. Gre za tako imenovane stresne teste bank, ki jih izvaja ECB. Povprečna skupna ocena SREP za leto 2022 je ostala večinoma nespremenjena, saj je 92 odstotkov zajetih bank dobilo enako oceno SREP kot v letu 2021. Slabšo oceno je prejelo zgolj štiri odstotke bank, kaže poročilo ECB.
Tokratni proces SREP, v katerem se sprejme skupna ocena izzivov, s katerimi se soočajo pomembne institucije, skupaj z ustrezno kapitalsko zahtevo in drugimi nadzornimi ukrepi, je potekal v razmerah poslabševanja gospodarskih obetov in dinamike na finančnih trgih. Ti so sledili ruski invaziji na Ukrajino.
"Čeprav so se obeti čez leto slabšali, so banke zaradi zviševanja obrestnih mer izboljšale dobičkonosnost in ustvarjanje notranjega kapitala," so zapisali v poročilu ECB. V povprečju so tako evropske banke ohranile dober kapitalski in likvidnostni položaj, saj jih je velika večina vzdrževala več kapitala, kot bi ga morale glede na kapitalske zahteve in napotke, sprejete v prejšnjem ciklu SREP.
Preberi še
Poročilo: Posojilna aktivnost v regiji se ohlaja
Posojila aktivnost v regiji Adria se je v celotnem lanskem letu povečala, a v drugi polovici leta je bilo že opazno ohlajanje.
09.02.2023
Brodnjak: Boljše, da tekmuješ z enim močnim kot s petimi manjšimi
Po združitvi NKBM in SKB bo nastala banka, ki bo večja ali enako velika kot NLB.
07.02.2023
Nova KBM tudi uradno v rokah OTP; za Summit Leasing se zanimajo v NLB
Madžarska skupina OTP je po pridobitvi vseh zahtevanih soglasij regulatornih organov uspešno zaključila prevzem skupine Nove KBM v Sloveniji.
06.02.2023
Banke dobro prenesle posledice ruske invazije na Ukrajino
"Zaradi dobrega kapitalskega in likvidnostnega stanja, boljše dobičkonosnosti in vztrajnega izboljševanja kakovosti aktive so banke dobro prenesle ekonomske posledice ruske invazije na Ukrajino," je dejal predsednik Nadzornega odbora ECB Andrea Enria.
Kot poudarja, pa bodo izzivi vztrajali tako dolgo, dokler se bo vlekla vojna, skrbno pa je po njegovih besedah treba spremljati tudi učinke zviševanja obrestnih mer. "Banke morajo odpraviti pomanjkljivosti, ki vztrajajo že dalj časa, še zlasti na področju obvladovanja tveganj in notranjega upravljanja, ter presojati prihodnja gibanja z ustrezno mero previdnosti," meni Enria.
Za letošnje leto je tehtano povprečje zahtev iz drugega stebra (P2R), ki jih je ECB določila za skupni kapital, ostalo primerljivo zahtevam, ki so bile določene v prejšnjih letih. Tehtano povprečje zahtev P2R za navadni lastniški temeljni kapital (CET1) v letu 2023 prav tako ostaja večinoma nespremenjeno.
Višji kapitalski zahtevki
Za letošnje leto so bile skupne kapitalske zahteve in napotki zvišani povprečno na 15 odstotkov tveganju prilagojenih sredstev (RWA), potem ko so v prejšnjem ciklu SREP znašali povprečno 14,7 odstotka.
Povprečni znesek skupnih kapitalskih zahtev in napotkov v obliki kapitala CET1 se je za leto 2023 povečal na okrog 10,7 odstotka RWA, potem ko je za leto 2022 znašal 10,4 odstotka RWA. "Zvišanje skupnih kapitalskih zahtev in napotkov večinoma odraža učinke makrobonitetnih politik, ki jih določajo pristojni nacionalni organi," so zapisali pri ECB.
Kljub nadaljnjemu zmanjševanju obsega nedonosnih posojil se točkovna ocena kreditnega tveganja za več kot polovico zajetih bank ni spremenila. "Pojavili so se znaki latentnega kreditnega tveganja, saj so deleži posojil na drugi stopnji in v restrukturiranju ostali nad ravnmi izpred pandemije, medtem ko je pokritje posojil na drugi stopnji v mnogih bankah upadlo pod raven izpred pandemije," navajajo v poročilu ECB.
Stresni testi predstavljajo enega od dveh stebrov celovite ocene oziroma pregleda finančnega zdravja bank, s katerim se poleg ostalih ukrepov zagotavlja, da imajo banke dovolj kapitala, da bi lahko preživele morebitne finančne šoke.
