Na današnjem zasedanju je ameriška centralna banka Fed svojo ključno obrestno mero že tretjič dvignila za 75 bazičnih točk, tako da je sedaj 3,25 odstotka. Srednja napoved Feda kaže, da bo ključna obrestna mera ob koncu leta 4,4 odstotka.
Tako so ameriški centralni bankirji spet pokazali odločen boj proti povišani inflaciji, ki je na najvišji ravni od 80. let prejšnjega stoletja. V izjavi po dvodnevnem srečanju v Washingtonu je zvezni odbor za odprti trg Feda ponovil, da je "zelo pozoren na inflacijska tveganja" ter da "je močno zavezan vrnitvi inflacije na dvoodstotni cilj".
Predsednik Feda Jerome Powell je dejal, da je Fed "močno predan" zajezitvi povišane inflacije in nakazal, da prihajajo nova zvišanja. "Naša drža je namenoma odločna in dovolj restriktivna, da vrne inflacijo na dvoodstotni cilj Feda," je povedal na novinarski konferenci v Washingtonu.
Preberi še
Dolar najvišje v zadnjih 20 letih, donosnost na obveznice raste
Zahtevana donosnost na dvoletne ameriške obveznice je prvič po letu 2007 presegla štiri odstotke.
21.09.2022
Trgi napovedujejo dvig v višini 75 bazičnih točk, bo Fed drznejši?
Prvi mož Feda Jerome Powell je v vseh govorih pred zasedanjem ohranil jastrebovski ton.
21.09.2022
Powell ohranja jastrebovski ton
Ameriška centralna banka bo septembra spet višala ključno obrestno mero, najverjetneje za novih 75 bazičnih točk.
09.09.2022
"Pri tem bomo vztrajali, dokler delo ne bo opravljeno," je povedal Powell in citiral naslov knjige spominov nekdanjega šefa Feda Paula Volckerja "Keeping at It". Hkrati je namignil, da bi to lahko imelo negativen učinek na trg dela, a da je na dolgi rok pričakovati večjo korist kot škodo.
Ključna obrestna mera Feda zdaj od tri do 3,25 odstotka
Odločitev, ki je bila sprejeta soglasno, postavlja ciljni razpon za referenčno obrestno mero na od tri do 3,25 odstotka, kar je najvišja raven od časa pred finančno krizo leta 2008. Pozitivni obeti na trgu dela so bili eden od razlogov, ki so Fed dodatno spodbudili k agresivnejšemu zaostrovanju obrestnih mer.
Uradniki pričakujejo, da se bo referenčna stopnja dvignila na 4,4 odstotka do konca leta in na 4,6 odstotka v letu 2023 glede na srednjo oceno v posodobljenih četrtletnih projekcijah Feda. To pomeni, da bi lahko tudi na naslednjem srečanju novembra obrestne mere dvignili za 75 bazičnih točk.
Potem naj bi se obrestne mere nekoliko znižale, in sicer na 3,9 odstotka leta 2024 in 2,9 odstotka leta 2025. Pred objavo so trgovci pričakovali, da bodo obrestne mere v začetku leta 2023 dosegle 4,5 odstotka, nato pa do konca leta padle za približno pol točke.
Fed je ključno obrestno mero marca zvišal za 0,25 odstotne točke, maja za 0,50 odstotne točke ter za 0,75 odstotne točke tako junija kot julija.
Gospodarska rast prihodnje leto le 1,2-odstotna
Fed je objavil tudi posobljene četrtletne gospodarske napovedi. Brezposelnost se bo do konca prihodnjega leta povečala na 4,4 odstotka, kjer bo tudi ob koncu leta 2024. Tako so nekoliko navzgor popravili junijske projekcije, ko so predvidevali, da bo stopnja brezposelnosti ob koncu leta 2023 3,9 odstotka, v 2024 pa 4,1 odstotka.
Znižali so tudi ocene gospodarske rasti v letu 2023, in sicer s 1,7 na 1,2 odstotka, na kar bo imela največji vpliv strožja denarna politika. Medtem je rast na trgu dela ostala močna in stopnja brezposelnosti, ki znaša 3,7 odstotka, je še vedno pod ravnmi, ki jih večina uradnikov Feda ocenjuje kot dolgoročno vzdržne.
Višina inflacije še vedno negativno presenečenje
Ob tem povišana inflacija centralne bankirje še vedno negativno preseneča. Medtem ko so cene avgusta na letni ravni rasle po 8,3-odstotni stopnji, Fed predvideva, da bo rast cen življenjskih potrebščin letos 5,4-odstotna. Jedrna inflacija, ki ne upošteva cen energentov, tobaka in alkohola, bo po oceni na letni ravni 4,5 odstotka.
"Ocenjevali smo, da se bo inflacija zniževala predvsem na račun okrevanja dobavnih verig. A se ne. Dobavna veriga je do neke mere okrevala, inflacija pa se ni občutno zmanjšala," je dejal Powell.
Ameriški centralni bankirji za prihodnje leto pričakujejo, da se bo inflacija znižala na razpon od 2,8 do 3,1 odstotka. Šele leta 2024 se bo rast cen spet približala Fedovemu dvoodstotnemu cilju, saj naj bi po projekcijah znašala 2,3 odstotka. V letu 2025 naj bi se umirila na dva odstotka.
Dlje ko se vleče obdobje visoke inflacije, večje so možnosti, da se bodo pričakovanja o visoki inflaciji utrdila, zaradi česar bo Fed težje dosegel stabilnost cen.