Trgi napovedujejo dvig v višini 75 bazičnih točk, bo Fed drznejši?

Glavno vlogo na borznem parketu ima danes ameriška centralna banka Fed, ki bo po napovedih svojo ključno obrestno mero zvišala na najvišjo raven od leta 2008; ob tem bankirji napovedujejo nova zviševanja. Prvi mož Feda Jerome Powell je v vseh govorih pred zasedanjem ohranil jastrebovski ton in napovedal brezkopromisen boj proti povišani inflaciji. 

Odločitev o višini obrestne mere bo znana ob 20. uri po našem času, Powell bo imel nagovor pol ure kasneje. Takrat bodo znani tudi najnovejši četrtletni podatki o ameriškem gospodarstvu. Nove gospodarske projekcije bodo vključevale tudi prve napovedi za leto 2025, večina vlagateljev pa se bo osredotočila na napoved obrestnih mer za to in naslednje leto.

75, morda celo sto bazičnih točk?

Trgovalci pričakujejo, da bo Fed ključno obrestno mero dvignil za 75 bazičnih točk, kar bo najagresivnejše zaostrovanje monetarne politike od 80. let prejšnjega stoletja, ko je ameriško centralno banko vodil Paul Volcker. To bi pomenilo, da bo ključna obrestna mera po današnjem dvigu znašala 3,25 odstotka.

Kljub temu bodo centralni bankirji na dvodnevnem zasedanju razpravljali celo o možnosti dviga obrestne mere v višini sto bazičnih točk. Trgi ocenjujejo, da je verjetnost takšnega dviga skoraj 20-odstotna, ekonomist Wall Streeta Robert Dent iz družbe Nomura Securities, ki ga povzema Bloomberg, pa je to celo označil za verjeten izid.

V enem zadnjih govorov je tudi Powell namignil, da so vrata za takšno potezo priprta in da "ne bi oklevali s še večjim dvigom, kot je bil zadnji, če bi odbor sklenil, da je to primerno".

Kaj kaže stopnja prelomnosti

"Hitreje ko Fed zvišuje obrestne mere, večja je verjetnost, da bodo naredili napako," je za CNN povedal Gennadiy Goldberg, višji strateg pri TD Securities. Vse večji je namreč strah med vlagatelji, da bodo centralne banke zaradi hitrega zaostrovanja obrestnih mer gospodarstva potisnile v recesijo.

Kako uspešen je ameriški Fed v boju z inflacijo, kaže tudi t. i. "stopnja prelomnosti" (breakeven rate, angl.), ki predstavlja razliko v zahtevani donosnosti na standardne ameriške obveznice in na tiste, ki so zaščitene pred inflacijo. Stopnja prelomnosti pove, kolikšno stopnjo inflacije predvidevajo vlagatelji.

Če je stopnja prelomnosti negativna, to pomeni, da trgovci stavijo, da se bo gospodarstvo v bližnji prihodnosti lahko soočilo z deflacijo. Za petletno obveznico stopnja prelomnosti znaša 2,48 odstotka, medtem ko je marca razlika znašala že 3,59 odstotka. Medtem razlika za desetletne obveznice znaša 2,4 odstotka.