Borzni pregled: Evropske borze prehitele ameriške, medtem ko regionalne solirajo

Minuli teden je na globalnih borzah minil brez pretiranih nihanj. Ameriški indeks S&P 500 je (praznično skrajšani) teden zaključil z rastjo v višini 0,52 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq z izgubo 0,44 odstotka, industrijski Dow Jones pa z izgubo v višini 0,89 odstotka.

Najbolje se je godilo londonskemu indeksu FTSE 100 (rast 4,58 odstotka) in panevropskemu indeksu Eurostoxx 600, ki je minuli teden zabeležil rast v višini 3,69 odstotka. Ostali evropski indeksi so teden zaključili z naslednjimi številkami: Eurostoxx 50 (rast 1,94 odstotka), nemški DAX rast 2,01 odstotka, francoski CAC 40 pa rast v višini 1,31 odstotka.

Bloomberg Adria

 

Medtem ko ameriška politika pod vodstvom Donalda Trumpa vnaša veliko nemira na svetovne finančne trge, kapitalski trgi držav regije Adria kažejo presenetljivo odpornost – vsaj na določenih področjih. Kljub globalnim pretresom zaradi ameriške trgovinske politike borze regije Adria kažejo znake prebujanja: Beograd z novo izdanimi korporativnimi obveznicami, Zagreb s prebujanjem prvih izdaj delnic (IPO), Ljubljana z vračanjem zaupanja, Sarajevo z ambicioznimi načrti.

Minuli teden so borze v regiji zaključile mešano: slovenski SBITOP je zabeležil rast v višini 1,3 odstotka (letna rast v višini zavidljivih 18 odstotkov), hrvaški CRO10 je izgubil odstotek, beograjski BELEX15 pa zrasel za 0,8 odstotka.

Bloomberg Adria

 

Politične odločitve na svetovni ravni ostajajo pomemben vir nihajnosti, a regionalni trgi – čeprav še vedno omejeni z likvidnostjo in številom udeležencev – kažejo potencial za transformacijo in rast v prihodnjih letih. Vodilni predstavniki regionalnih borz so za Bloomberg Adria TV spregovorili o posebnostih lokalnih trgov, novih investicijah in razvojnih načrtih za leto 2025.

Celotno oddajo si lahko ogledate tukaj.

ECB v četrtek znižala obrestne mere

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek sporočila, da bo že sedmič znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk. Odločitev banke s sedežem v Frankfurtu prihaja po močni zaostritvi globalnega trgovinskega okolja. Depozitna obrestna mera je bila znižana z 2,5 odstotka na 2,25 odstotka, kar so pred odločitvijo skoraj soglasno napovedovali analitiki.

Visoke ameriške carine so zatrle govorice, da bi lahko zasedanje ECB prineslo premor v kampanji sproščanja denarne politike, ki se je začela junija lani. Pričakuje se, da bodo ukrepi prej zavrli gospodarsko ekspanzijo kot pa spodbudili inflacijo, zato je banka znižala stroške zadolževanja. Vlagatelji do konca leta vidijo vsaj še dva reza, saj močnejši evro pomaga brzdati cenovne pritiske in se povečuje nevarnost, da se bo poceni kitajsko blago preusmerilo v Evropo.

Predsednika Feda Powell razburkal čoln

Izgledalo je, da si je Wall Street vsaj delno opomogel od izjemne nihajnosti v začetku aprila. To je veljalo do srede, ko je predsednik ameriške centralne banke Fed Jerome Powell za vsaj en dan potopil ameriške borze.

Bloomberg

 

Powell je v govoru v Ekonomskem klubu v Chicagu opozoril, da bi lahko trenutne trgovinske napetosti spodbudile inflacijo in poudaril, da se Fedu pretirano ne mudi z zniževanjem obrestnih mer. Dejal je tudi, da se bo Fed še naprej boril proti inflaciji, tudi če to pomeni, da tvegana sredstva trpijo.

To je bilo sporočilo, ki ga vlagatelji niso pričakovali, piše Bloomberg, saj naj bi vlagatelji pričakovali, da bo predsednik Feda nakazal pripravljenost za posredovanje, če bo gospodarstvo pričelo kazati znake šibitve.

Po trgovinski smo dobili še valutno vojno

Ob robu stopnjevanja trgovinske vojne, ki jo je letos začel ameriški predsednik, se je začela tudi valutna vojna. Dosedanji poraženec artilerijskih strelov carin je ameriška valuta dolar, ki je v primerjavi s preostalimi večjimi valutami sveta izgubil precej vrednosti.

Analitiki Bloomberga Adria so pred tednom dni povedali, da "ameriški dolar trenutno ni priljubljena valuta". Vendar pa kljub temu pričakujejo, da bo menjalni tečaj med evrom in dolarjem letos nihal okoli ravni 1,06, s povečano nihajnostjo okoli te napovedi.

"Zaupanje v dolar je ogroženo," je za Bloomberg povedal Christopher Wong, devizni strateg pri Oversea-Chinese Banking Corporation. Dodal je, da se zaradi dejavnikov, kot sta pojemajoča izjemnost ZDA in naraščajoči dolg ZDA, povečuje dvom o statusu dolarja kot rezervne valute.

Leto od 'prepolovitve': Je bitcoin izpolnil pričakovanja?

V soboto, 19. aprila, je minilo leto dni od zadnje razpolovitve bitcoina ("halving"). Gre za vnaprej določen dogodek, ko se za polovico zmanjša količina na novo nastalih bitcoinov. "Halving" običajno spremljajo velika pričakovanja o rasti cene, saj zaznamuje začetek novega štiriletnega cikla. Te cikle so do zdaj vedno zaznamovale nove rekordne cene bitcoina.

Je bitcoin v minulem letu dni izpolnil pričakovanja? "Prejšnje leto je bilo za bitcoin verjetno najuspešnejše v njegovi zgodovini," odgovarja Strahinja Savić, šef oddelka za podatke in analitiko pri platformi za kriptovalute FRNT, ki je osredotočena na institucionalne stranke. 

Največja in najstarejša kriptovaluta bitcoin se je v času pisanja članka gibala pri 84.550 dolarjih za kovanec. Leto 2025 je začela pri 93.462 dolarjih.

Prihaja obdavčitev kriptovalut

Ena izmed najbolj odmevnih novic prejšnjega tedna je bila napoved predvidene obdavčitve kriptovalut v naslednjem letu, v katerih naj bi Slovenci po oceni ministrstva imeli okoli 2,3 milijarde evrov. Ministrstvo za finance je namreč dalo v javno obravnavo predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitev kriptosredstev. Pri tem sledijo urejanju področja na mednarodni ravni, ki stremi k večji regulaciji, transparentnosti in izmenjavi podatkov, so pojasnili.

Depositphotos

 

Ob robu napovedane obdavčitve smo se obrnili na poznavalce in borzne komentatorje. "Predlagana ureditev je vsekakor dobrodošla, saj prinaša pravno varnost na področju, ki je bilo doslej polno sivih con," poudarja Domen Romih, partner in davčni strokovnjak iz Tax Partner. Po njegovem mnenju je največja dodana vrednost predloga ta, da se jasno obdavčuje le izstop iz kriptovalut – torej menjava za fiat valuto, poraba za blago in storitve ali prenos na druge osebe.

"Pozdravljam zakonodajo, presečni datum in možnost prenosa izgub," na krato pravi Marko Pavlović iz platforme Iconomi. Meni, da bo nova ureditev omogočila panogi boljše upravljanje ter olajšala svetovanje strankam. "Zdaj bodo točno vedele, kdaj nastane davčna obveznost, kar bo prispevalo k večji preglednosti." Težava prej je bila v tem, da ni bilo jasno definirano, kdaj posameznik opravlja dejavnost in kdaj ne. Na podlagi tega je bila namreč sprejeta odločitev glede obdavčitve. 

Odvetnik in davčni svetovalec Ivan Kranjec iz CMS sicer pozdravlja poenostavitev in določitev izhodiščne vrednosti na 1. januarja 2026, a meni, da je 25-odstotna obdavčitev previsoka: "Kriptovalute so precej bolj volatilne in tvegane kot klasični finančni instrumenti, zato bi pričakoval nižjo stopnjo."

Kaj prinaša popravljen zakon o individualnih naložbenih računih

Vlada je v četrtek potrdila predlog Zakona o individualnih naložbenih računih (INR), ki uvaja posebno vrsto naložbenega računa. Na ministrstvu pravijo, da je njegova ključna prednost poenostavljen postopek obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti, ugodnejša davčna obravnava, velika fleksibilnost pri upravljanju naložb in poudarek na varovanju vlagateljev.

Slovenski varčevalci imajo v primerjavi z varčevalci drugih držav Evropske unije nadpovprečno visok delež sredstev v bančnih depozitih, nizek delež pa v finančnih instrumentih. "Takšna struktura varčevanja omejuje razvojni potencial gospodarstva in ne omogoča optimalnega vlaganja prihrankov prebivalstva," so prepričani na ministrstvu za finance. Zato bomo v Sloveniji v letu 2027 dobili individualne naložbene račune (INR), ki bodo pripomogli k razvoju trga kapitala in finančnemu opismenjevanju.

Katere so bistvene značilnosti individualnih naložbenih računov?

Buffettova strategija za zaslužek v času trgovinskih vojn

"Prerok iz Omahe", ki bo to poletje dopolnil 95 let, je znova upravičil svoj sloves najuspešnejšega borznega vlagatelja. Po oceni Bloombergovega indeksa milijarderjev je vrednost njegovega premoženja ocenjena na 12,7 milijarde dolarjev. Warren Buffett je že lani predvidel tržne motnje, še preden se je Donald Trump vrnil v Belo hišo in začel trgovinsko vojno.

Bloomberg

 

Buffettova strategija je bila jasna – Berkshire Hathaway, Buffettov holding, je že lani začel prodajati deleže v velikih ameriških podjetjih in bankah, vključno z Applom in Bank of America.

"V letu 2024 so prodali delnice v vrednosti 134 milijard dolarjev in v leto 2025 vstopili z največjo gotovinsko rezervo doslej – kar 334 milijard dolarjev, torej skoraj dvakrat več kot leto prej. To tudi presega vrednost njihovega zmanjšanega portfelja delnic, ocenjenega na 272 milijard dolarjev."

Kaj bomo spremljali ta teden?

Ponedeljek, 21. marec

• Velikonočni ponedeljek.

Torek, 22. marec

• O poslovanju bo poročala Tesla.
• Surs bo objavil plače zaposlenih pri pravnih osebah.
• Mednarodni denarni sklad bo objavil gospodarske obete za letošnje leto.
• Eurostat bo objavil zaupanje potrošnikov.

Sreda, 23. marec

• V Nemčiji, Franciji, evroobmočju in ZDA bodo objavili podatke o proizvodnem in kompozitnem PMI indeksu.
• V ZDA bodo objavili podatke o prodaji novih domov.
• Surs bo objavil mnenje potrošnikov.
• V Šanghaju se bo začel avtomobilski sejem.

Četrtek, 24. marec

• V Nemčiji bodo objavili podatke o gospodarski klimi, poslovnih pričakovanjih in registraciji avtomobilov.
• O poslovanju bo poročal Amazon.
• V ZDA bodo objavili podatke o zahtevkih za brezposelnost.
• Surs bo objavil gospodarsko klimo.
• O poslovanju bo poročala banka BNP Paribas.
• Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo obiskal Južno Afriko.

Petek, 25. marec

• O obrestih bo odločala ruska centralna banka.
• Podatke o maloprodaji bodo objavili v Združenem kraljestvu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar