Borze v regiji: Kot da se jih dogajanje v svetu ne dotika

Medtem ko ameriška politika pod vodstvom Donalda Trumpa znova vnaša nemir na svetovne finančne trge, kapitalski trgi držav regije Adria kažejo presenetljivo odpornost – vsaj na določenih področjih. 

Kljub globalnim pretresom zaradi ameriške trgovinske politike borze regije Adria kažejo znake prebujanja: Beograd z novo izdanimi korporativnimi obveznicami, Zagreb s prebujanjem prvih izdaj delnic (IPO), Ljubljana z vračanjem zaupanja, Sarajevo z ambicioznimi načrti.

Politične odločitve na svetovni ravni ostajajo pomemben vir nihajnosti, a regionalni trgi – čeprav še vedno omejeni z likvidnostjo in številom udeležencev – kažejo potencial za transformacijo in rast v prihodnjih letih. Vodilni predstavniki regionalnih borz so za Bloomberg Adria TV spregovorili o posebnostih lokalnih trgov, novih investicijah in razvojnih načrtih za leto 2025.

Zagrebška borza: IPO-sezona se vrača

Zagrebška borza (ZSE) po treh letih stagnacije vidi novo priložnost za oživitev prek prve izdaje delnic (IPO). Poleg že uvrščenega podjetja ING-GRAD sta napovedani še dve javni ponudbi – prehransko podjetje Žito in kamnoseško podjetje Kufner Grupa. 

"Dejstvo, da bi lahko imeli kar tri IPO-je v enem letu po treh letih suše bi bil pomemben signal za druge vlagatelje," je dejala Ivana Gažić, predsednica uprave ZSE. "Proces odločanja podjetij za vstop na trg ni enostaven in se ne zgodi čez noč," poudarja. Ob tem spomni, da je bil zadnji IPO na hrvaški borzi podjetje Span. 

Čeprav hrvaški indeks CROBEX niha in likvidnost ostaja skromna, kažejo napovedi na vračanje zaupanja med podjetja in vlagatelje.

Ljubljanska borza: Naložbe za maratonce

Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP v začetku leta presegel simbolično mejo 2.000 točk – prvič po 17 letih. Marko Bombač, predsednik uprave borze, pripisuje rast dobrim poslovnim rezultatom podjetij in okrepljenemu zaupanju vlagateljev.

"Vlaganje ni sprint, temveč tek na dolge proge," poudarja Bombač in optimistično dodaja, da so tudi 10-odstotni padci v zadnjih dveh mesecih hitro nadoknadeni. Glede na ameriške carine in nihanje dolarja imajo evropski vlagatelji po njegovem mnenju več manevrskega prostora za prilagoditve.  

Predsednik uprave Ljubljanske borze je presenečen nad rastjo obrestnih mer na ameriški dolg, ki se je zgodila hkrati s padcem vrednosti ameriškega dolarja. "To ni običajno v časih povečane negotovosti – dolar se običajno šteje za varno zatočišče, kamor se vlagatelji zatekajo v negotovih časih. Če bi v ZDA prišlo do recesije ali ohlajanja gospodarstva, medtem ko bi obrestne mere na njihov dolg hkrati naraščale ali ostajale visoke, bi bili prihodnji spodbujevalni ukrepi manj učinkoviti, kot bi bili sicer," pojasnjuje Bombač.

Beograjska borza: Vrnitev korporativnih obveznic in prebujanje trga

Po 13 letih zatišja je Skupina Elixir izvedla izdajo korporativnih obveznic na Beograjski borzi – z velikim uspehom. "Zanimanje investitorjev je bilo izjemno, izdaja je bila v celoti prodana," je povedal Lazo Ostojić, direktor Beograjske borze.

V načrtu je nadaljnje oživljanje trga s pomočjo novih izdaj: "V bližnji prihodnosti pričakujemo še 20 podjetij, ki bodo ponudila svoje obveznice. Devet jih je v zaključni fazi priprave," dodaja Ostojić, ki še izpostavi, da med omenjenimi ni državnih podjetij, gre pa za podjetja iz različnih panog. Hkrati še poudari, da ne pričakuje, da bi obveznice, ki so dolžniški instrument in katerih donosi so znani vnaprej, bile tiste, ki bi zagnale borzni trg.  Prvi mož borze meni, da imajo še vedno imajo večji potencial delnice ter instrumenti, kot so skladi, ki kotirajo na borzi (ETF). 

Mimogrede, beograjski indeks Belex je bil prejšnji teden eden redkih, ki je sredi viharja na borznih trgih zabeležila rast, medtem ko so bili drugi referenčni indeksi v rdečem. Zaradi nizke likvidnosti in omejenega števila vlagateljev pa vpliv globalnih političnih šokov ostaja omejen. Ostojić meni, da Trumpova politika bolj vpliva na realno gospodarstvo Srbije kot pa neposredno na gibanje tečajev na borzi.

Na beograjski borzi že od leta 2018 ni bilo nove prve izdaje delnic (IPO). "Upamo, da se to zgodi kmalu, saj v zadnjem času opažamo veliko zanimanje podjetij za vstop na kapitalski trg, ki ga vidijo kot del svoje strategije za nadaljnjo rast in razvoj."

Sarajevska borza: Fokus na razvoj in likvidnost

Kapitalski trg v Bosni in Hercegovini še vedno išče stabilnost. "Vse borze v regiji se soočajo s podobnimi izzivi – upadom likvidnosti in pomanjkanjem vrednostnih papirjev," pravi Tahir Taslaman, direktor Sarajevske borze.

"Če upoštevamo, da so borze nastale v procesu privatizacije, pri čemer je skozi leta prišlo do konsolidacije lastništva, se je posledično zmanjšalo tudi število prostih delnic v obtoku ter prišlo do prevzemov, ki so iz tega izhajali. Zaradi tega lahko govorimo o manjšem prometu na sekundarnih trgih," še pojasnjuje. Ob tem doda, da se je struktura prometa v preteklem letu v največji meri nanašala na primarne izdaje, medtem ko z obsegom sekundarnega trga, pravi prvi mož borze, ne more biti zadovoljen.