Najpomembnejša novica s svetovnih trgov je, da se cena nafte počasi umirja, čeprav je na Bližnjem vzhodu še vedno prisotna iskrica, ki bi se zlahka vnela in ogrozila iransko energetsko infrastrukturo.
Američani pozorno spremljajo, kakšno igro bo odigrala ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) z obrestnimi merami. Tamkajšnja centralna banka še naprej uspešno usklajuje zniževanje obrestnih mer z ohranjanjem zdravja trga dela, a strah pred recesijo še ni zamrl. Previdni so tudi evropski vlagatelji, na regionalnih borzah pa vlada optimizem. Vse oči javnosti so usmerjene v Brdo pri Kranju, kjer bo ECB 17. oktobra zasedala in odločala o usodi ključnih obrestnih mer.
Regionalna novica tedna s kapitalskega trga je napoved prve izdaje delnic (IPO) hrvaške družbe Studenac, ki naj bi, kot so izvedeli v sestrski redakciji v Zagrebu, kotirala tako na zagrebški kot varšavski borzi.
Preberi še
Kaj razvoj kitajskih čipov v avtoindustriji prinaša Nvidii in Qualcommu?
Matjaž Dlesk, Triglav Skladi: Državni nadzor pomeni večje regulatorno breme za tehnološka podjetja.
11.10.2024
Brodnjak o vstopu na hrvaški trg: 'Potočil sem solzo'
Predsednik uprave slovenske banke meni, da je prišel čas, da NLB vstopi s polno paro na hrvaški trg.
09.10.2024
Investitorji pozor: Štiri največja tveganja, ki pretijo borzi
Bodo volitve v ZDA vplivale na globalne borze, bodo konflikti na Bližnjem vzhodu dražili surovine? Kaj vse bo vplivalo na investicijske odločitve?
10.10.2024
Krkinih nakupov še ni konec, letos porabila že 17 milijonov evrov
Krka je samo letos pridobila več kot 134 tisoč lastnih delnic.
04.10.2024
5 razlogov, zakaj cena zlata raste: Je 3.000 dolarjev za unčo realno?
Za 31,1-gramsko unčo je treba odšteti več kot 2.660 dolarjev, kar je 30 odstotkov več kot v začetku leta.
02.10.2024
Cena nafte se počasi umirja
Cena nafta zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu še vedno raste, čeprav se v primerjavi z zadnjimi 10 dnevi počasi stabilizira. Strah, da bi lahko iranska naftna infrastruktura postala tarča izraelskih napadov, še vedno drži trgovce na preži.
Tako se je 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte (WTI) na tedenski ravni nekoliko podražil, s 74,5 dolarja prejšnji petek na 75,9 dolarja ob koncu tega tedna, kar je skoraj dvoodstotna rast. Največji skok je bil v začetku tedna, ko je cena soda dosegla 77,2 dolarja.
Podobno je s ceno soda nafte brent, ki je na tedenski ravni stagnira pri 78,7 dolarja, pri čemer je tedenski vrh dosegla prav tako v ponedeljek, ko je stala 81 dolarjev.
Minuli teden se je umirila tudi cena zlata, ki se je v zadnjih mesecih nezadržno gibala proti najvišjim zgodovinskim ravnem. Za unčo zlata (31,1 grama) je bilo konec minule nedelje treba odšteti 2.660 dolarjev, v petek pa je njegova cena upadla na 2.640 dolarjev. Kdor je v zlato vlagal, je lahko kljub temu rahlemu padcu zadovoljen, saj je njegova cena od začetka leta poskočila za 28 odstotkov.
Čeprav sta oktober in november zgodovinsko najdonosnejša meseca v letu za vlagatelje v bitcoin, stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu prispeva k večji previdnosti med vlagatelji, saj je najpomembnejša kriptovaluta na svetu na tedenski ravni upadla za 1,4 odstotka.
XBTEUR:CUR
XBT-EUR Cross Rate
57.615,89 EUR
+3.010,89 +5,51%
Vrednost ob začetku trgovanja
0
Vrednost ob zaključku trgovanja
54.605
Letošnja donosnost
51,4444%
dnevni razpon
0,00 - 0,00
razpon pri 52 tednih
25.623,39 - 67.431,45
Ameriški kapitalski trgi v plusu kljub odporu trga dela
Vrednost indeksa S&P 500 se je po rekordnem dvigu nekoliko umirila, a je teden kljub temu končal z enoodstotno rastjo. Za dober odstotek je zrasel tudi Dow Jones (1,1), najbolj pa se je okrepil Nasdaq, in sicer za dva odstotka.
Čeprav Wall Street četrtkovih gospodarskih številk ni ocenil kot katastrofalne, so vsekakor zapletle delo Fedu, ki želi inflacijo čim prej vrniti na cilj dveh odstotkov, ne da bi pri tem pretirano oslabil trg dela. Vlagatelji in analitiki že razmišljajo o naslednji potezi ameriške centralne banke. Za zdaj trgovci z obveznicami še naprej stavijo, da bo Fed novembra znižal obrestne mere za 25 bazičnih točk.
Treh članov ameriške centralne banke – Johna Williamsa, Austana Goolsbeeja in Thomasa Barkina – ni vznemirila nekoliko višja inflacija (CPI) od napovedi, kar so nekateri razumeli kot signal, da bodo uradniki morda še naprej zniževali obrestne mere. Raphael Bostic iz Atlantske centralne banke odstopa od tega trenda. V intervjuju za Wall Street Journal je razkril, da na podlagi septembrskih projekcij leta 2024 pričakuje le še eno znižanje obrestne mere za četrt točke, medtem ko ima Fed do konca leta predvideni še dve seji.
"Nekoliko višja vrednost CPI od pričakovane ne pomeni, da se je sprožil nov inflacijski val. Toda dejstvo je, da je sledil skoku tedenskih zahtevkov za primer brezposelnosti, kar lahko prispeva h kratkoročni negotovosti na trgu. To niso dobre številke – a to ne pomeni, da izničijo višje obete za solidno gospodarsko rast in zmerno inflacijo," je komentiral Chris Larkin iz Morgan Stanleyja.
Evropske borze v pripravljenosti
Nemški DAX se je v petek gibal okoli ravni 19.220 točk in tako sledil splošni previdnosti na evropskih borzah. Farmacevtske in avtomobilske delnice so konec tedna ustvarile izgubo: tako je Bayer zabeležil 1,6-odstotno izgubo, medtem ko sta vrednosti delnic Volkswagna in BMW upadle za 0,7 oziroma 0,8 odstotka. Na tedenski ravni je DAX končal odstotek višje.
Francoski CAC 40 je v petek upadel za 0,2 odstotka na 7.523 in že drugi zaporedni teden beleži izgube. Vlagatelji so postali previdni, zaradi nedavno predlaganega vladnega proračuna Francije za leto 2025, ki vključuje zvišanje davkov za velike korporacije. To vidijo kot rešitev za naraščajoč proračunski primanjkljaj.
Tudi britanski FTSE je teden končal rahlo v rdečem, za petdeset točk.
Komunisti subvencionirajo kapitalizem
Vlagatelji in analitiki pričakujejo, da bo Kitajska vložila kar 2 bilijona juanov (283 milijard dolarjev) v nove fiskalne spodbude. Oblasti želijo podpreti drugo največje gospodarstvo na svetu in okrepiti zaupanje vlagateljev.
Morda bo še pomembnejša od velikosti paketa spodbud ciljna podpora, ki bo pokazala, kam želi vladajoča stranka usmeriti kitajsko gospodarstvo po letih rasti, ki so jo spodbujale naložbe, financirane z dolgom, zlasti v nepremičnine in infrastrukturo.
Kitajska je že znižala obrestne mere in povečala podporo nepremičninskemu sektorju in delniškim trgom v vrsti korakov, napovedanih konec septembra. Toda vlagatelji so zahtevali fiskalne posege, za katere tudi ekonomisti menijo, da so ključni za krepitev zaupanja.
Kitajske delnice so ostale nestanovitne ves teden, potem ko so v sredo končale 10-dnevno rast, saj so oblasti razočarale vlagatelje z odložitvijo spodbude, pričakovane takoj po praznikih. Referenčni indeks CSI 300 je petek končal z 2,8-odstotnim padcem in tako sklenil najslabši teden po koncu julija.
Regionalne borze v zelenem, objavil IPO Studenca
Kapitalski trgi regije Adria so pretekli teden končali večinoma v zelenem. Največji plus je dosegel beograjski Belex15, ki je pridobil 1,3 odstotka, sledi mu ljubljanski SBI TOP z 1,2-odstotno rastjo, medtem ko je CRO 10 beležil 0,7-odstotno rast.
Bosqar s svežim kapitalom v prevzem slovenske Panvite
Investicijska družba Bosqar Invest, kot se od junija imenuje hrvaška skupina Mplus, ki je po novem tudi lastnica murskosoboške skupine Panvite, je uspešno izvedla javno ponudbo delnic, s katero je zbrala 49,1, milijona evrov. Bosqar je sporočil, da je "pritegnila veliko zanimanja vlagateljev."
Poleg prejšnjih vlagateljev v javni ponudbi so se pojavili tudi nekaj slovenskih, Bosqar pa trdi, da je to "odraz zaupanja" v državo, kjer delujejo od leta 2017. Bosqar bo s svežim kapitalom financiral prevzem slovenske skupine Panvita.
Prihaja nov IPO
Kot je Bloomberg Adria izvedela iz vira, ki dobro pozna proces, se je lastnik hrvaške trgovske verige Studenac, poljski investicijski sklad Enterprise Investors, odločil za sočasno kotacijo delnic na zagrebški in varšavski borzi.
Glavni analitik Bloomberga Adria Matteo Mošnja ocenjuje, da se vrednost Studenca giblje med 490 in 550 milijoni evrov, torej bi bila vrednost 100-odstotnega lastniškega deleža v kapitalu med 210 in 270 milijoni evrov ob upoštevanju stopnje neto dolga, ki je bila konec leta 2023 okoli 280 milijonov evrov, vključno z obveznostmi iz najema.
Studenac bi se lahko kaj naučil od slovenske Krke, ki poleg ljubljanske kotira tudi na varšavski borzi.
Kaj nas čaka naslednji teden
Ponedeljek, 14. oktober
V Stockholmu bodo podelili Nobelovo nagrado za ekonomijo.
Na Kitajskem bodo objavili podatke o inflaciji, zunanjetrgovinski bilanci in novih posojilih.
Banka Slovenije bo objavila bilanco za september, bruto zunanji dolg za avgust, plačilno bilanco in mednarodne rezerve.
Torek, 15. oktober
V Franciji bodo objavili podatke o inflaciji.
V Nemčiji bodo objavili ekonomsko raziskavo inštituta Zew.
O prihodkih bodo poročale banke Goldman Sachs, Bank of America in Citigroup.
Surs bo objavil indekse vrednosti opravljenih gradbenih del.
Eurostat bo objavil podatke o industrijski proizvodnji.
Sreda, 16. oktober.
Podatke o inflaciji bodo objavili v Italiji in Združenem kraljestvu.
O prihodkih bosta poročala ASML in Morgan Stanley.
V Bruslju bo potekal vrh EU in Sveta za sodelovanje zalivskih držav (GCC).
Surs bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu za avgust.
Četrtek, 17. oktober
ECB bo sprejela odločitev o rezanju obrestnih mer.
Eurostat bo objavil podatke o inflaciji.
V ZDA bodo poročali o maloprodaji, zahtevkih za brezposelnost in industrijski proizvodnji.
Na Japonskem bodo objavili podatke o zunanji trgovini.
O prihodkih bosta poročala TSMC in Netflix.
Petek, 18. oktober
Na Kitajskem bodo objavili podatek o BDP, industrijski proizvodnji, brezposelnosti in cenah nepremičnin.
Na Japonskem bodo objavili podatke o inflaciji.
Surs bo objavil statistiko gradbenih dovoljenj za stavbe.