V zlatem obdobju za banke se smeji tudi delničarjem. Evropske banke naj bi letos skupaj izplačale skoraj 80 milijard evrov dividend, odkupi lastnih delnic pa naj bi dosegli blizu 120 milijard evrov, kar je rekordna vrednost, so konec februarja ocenili analitiki Bank of America.
Visoko dividendo, ki bo izplačana v dveh delih, je napovedala tudi uprava Nove Ljubljanske banke (NLB). Kako se ta po dividendni donosnosti primerja z nekaterimi konkurenti?
'Pomoč' ECB
Skupina NLB je lani ustvarila več kot 550 milijonov evrov čistega dobička, kar je 23 odstotkov več kot leto prej. Za dividende bodo namenili 40 odstotkov lanskega dobička, skupaj 220 milijonov evrov dividend, kar pomeni 100-odstotno povišanje glede na izplačilo dividend v letu 2023. Prva tranša izplačil v višini 5,5 evra bruto za delnico je že bila izplačana, o drugi tranši bodo na skupščini glasovali v drugi polovici leta.
Preberi še
Evropske banke: Težko se bo umakniti iz Rusije
Evropska centralna banka pritiska na banke, naj zapustijo to državo.
27.06.2024
Primerjava depozitnih obrestnih mer: Akcijsko še vedno do treh odstotkov
Vloge na vpogled so aprila zajemale 82,4 odstotka vseh vlog gospodinjstev.
26.06.2024
Novi ceniki bank: Kdo bo podražil storitve in katere?
Ustvarjanje dohodka bank tako iz neto obrestnega kot iz neto neobrestnega dela je trenutno razmeroma stabilno.
21.06.2024
Dobički bank rekordni, poslovni modeli pa brez opaznih sprememb
Unicredit: 'V preteklih desetih letih pri bančnem poslovanju, kreditih za prebivalstvo in varčevanju nismo uvedli novih produktov.'
19.06.2024
NLB je bolje kot lani poslovala tudi v prvem letošnjem četrtletju, a so rekordni dobički bank v glavnem posledica zaostrene monetarne politike Evropske centralne banke (ECB). Banke so po letih nizkih in celo negativnih obrestnih mer požele velike dobičke zaradi vrzeli med obrestnimi merami, ki jih zaračunavajo posojilojemalcem, in obrestmi, ki jih prejmejo za deponiranje denarja pri ECB.
Analitiki UBS ocenjujejo, da bo 50 najboljših evropskih bank letos doseglo povprečni dividendni donos v višini 7,3 odstotka, medtem ko je bil ta lani pri 5,8 odstotka. Pričakujejo, da bo donos prihodnje leto ostal na visokih 7,2 odstotka.
NLB to povprečje nekoliko presega, saj 12-mesečna dividendna donosnost obsega 8,4 odstotka. Ta bi bila ob rekordni dividendi še višja, ampak je vrednost delnice letos od začetka leta poskočila za več kot 50 odstotkov. V ponedeljek je dosegla nov rekord pri 131,5 evra, saj vlagatelji pričakujejo, da bo NLB uspelo prevzeti večinski delež v avstrijski banki Addiko Bank.
Po dividendni donosnosti se NLB primerja z italijansko Inteso Sanpaolo, čeprav je ta po tržni kapitalizaciji 30-krat večja od NLB in je zato Bloomberg ne uvršča med neposredne konkurentke največje banke po tržni kapitalizaciji pri nas. Dividendna donosnost Intese Sanpaolo za zadnjih 12 mesecev je 8,3 odstotka.
Poljska banka z dvomestno 12-mesečno dividendno donosnostjo
To sicer nista najvišji dividendni donosnosti, ki jih dosegajo banke v naši primerjavi. Bloomberg smo namreč prosili, da poišče glavne konkurente NLB, in v primerjavo vzeli poljsko banko Citi Handlowy Warszawie, romunsko BRD Group Societe Generale, poljsko Alior Bank, največjo gruzijsko bančno skupino TBC Bank Group, madžarsko OTP Bank, hrvaško Zagrebačko banko, Santander Polska ter avstrijski Erste Bank in BKS Bank.
Najvišjo 12-mesečno dividendno donosnost dosega poljska Citi Handlowy Warszawie, in sicer 11,8-odstotno.
Najvišjo 12-mesečno dividendno donosnost dosega poljska Citi Handlowy Warszawie, in sicer 11,8-odstotno. Tržna kapitalizacija obsega slabe tri milijarde evrov, letos pa je zrasla zgolj za 5,7 odstotka. Preračuno v evre so vlagateljem nakazali 2,6 evra bruto na delnico dividend, večina analitikov, ki svoja priporočila deli na Bloombergu, pa priporoča nakup.
Ob tem je razmeroma nizko tudi razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico, in sicer 5,9. Če je to razmerje visoko, je večja verjetnost, da je vrednost delnice precenjena. Za primerjavo: kazalnik P/E za NLB je trenutno pri 4,6.
Po višini dividendne donosnosti zadnjih 12 mesecev sledi romunska BRD Group Societe Generale, kjer znaša 9,9 odstotka. Po velikosti je romunska banka popolnoma primerljiva poljski, vrednost delnic pa je od začetka leta zrasla za skoraj tretjino. Kazalnik P/E je pri tej banki z 9,1 nekoliko višji, večina analitikov na Bloombergu pa priporoča držanje delnice.
Na tretje mesto se je nato uvrstila NLB, ki pa ima kljub letošnji več kot 50-odstotni rasti vrednosti delnice po mnenju analitikov, ki podajajo priporočila na Bloombergu, delnice še 22-odstotni potencial za rast. Vseh sedem priporoča nakup.
Najnižjo dividendno donosnost prinašata OTP Bank in BKS Bank, tri- oziroma dvoodstotno. Prva sicer spada med večje evropske banke, saj tržna kapitalizacija obsega 12,7 milijarde evrov, medtem ko je BKS s 771 milijoni evrov tržne kapitalizacije precej manjša.
Pri OTP analitiki priporočajo nakup in ocenjujejo, da imajo delnice skoraj 20-odstotni potencialni donos. Od začetka leta je vrednost delnic sicer zrasla za dobrih 16 odstotkov.
Kakšni so obeti za evropski bančni sektor?
Čeprav so banke na splošno v dobrem položaju, pa se bodo po mnenju članice nadzornega sveta ECB Kerstin af Jochnick še naprej soočale s številnimi težavami. "Morebitna tveganja za poslovanje bank so se v zadnjih letih spreminjala zaradi sprememb v makroekonomskem okolju, geopolitičnih pretresov in izzivov, povezanih z zelenim in digitalnim prehodom. Pričakujemo, da bo tako tudi v prihodnje," je dejala Jochnick na evropski finančni konferenci. Hkrati pa ‒ kot je nedavno poudarila ECB ‒ trendi za gospodarsko rast ostajajo obrnjeni navzdol.
V prihodnosti gre po njenih besedah pričakovati delno poslabšanje kakovosti bančne aktive ob umirjeni gospodarski rasti, medtem ko so obrestne mere še vedno visoke. "Skupaj z zniževanjem obrestnih marž, manjšim obsegom kreditov in višjimi stroški financiranja bo to zaradi višjih rezervacij negativno vplivalo na dobičkonosnost bank," ocenjuje Jochnick.
Vrednotenja evropskih bank so se v zadnjih mesecih izboljšala, a kljub skokoviti dobičkonosnosti v zadnjih letih razmerje med ceno in knjigovodsko vrednostjo ostaja pod ena. "Vrednotenja pogosto ostajajo pod tistimi podobnih mednarodnih bank v jurisdikcijah zunaj EU," poudarja Jochnick. Kot pojasnjuje, imajo vlagatelji pomisleke glede sposobnosti bank, da na daljši rok ohranijo zanesljivo dobičkonosnost.