Vrednosti evropskih delnic so upadle na najnižje ravni od januarja 2021. "Zaradi vojne, ki se odvija praktično na evropskih vratih, ter z njo povezanih motenj v oskrbi z energenti in nekaterimi prehrambnimi izdelki, so borzni tečaji ne samo evropskih, ampak tudi svetovnih podjetij precej na udaru. Poslovni rezultati prve polovice leta so bili še dobri, kazalniki industrijske proizvodnje in storitev v ekspanziji, vendar so se začele razmere naglo poslabševati," opisuje Sašo Ivanović, direktor področja upravljanja investicijskih skladov v družbi Triglav Skladi.
Največji evropski borzni indeks STOXX Europe 600, ki spremlja 600 evropskih podjetij v 17 državah je letos zabeležil 16-odstotno izgubo. Nemški borzni indeks DAX, ki vključuje 40 glavnih nemških bluechipov, je prav tako letos upadel za dobro petino. Zanimiv je tudi podatek, da je imelo le dobrih 15 odstotkov podjetij iz indeksa STOXX Europe 600 letos pozitivno rast, iz indeksa DAX pa je bilo takih podjetij le pet.
Energetski sektor letošnji zmagovalec
Panožno gledano je največji padec vrednosti zabeležila panoga informacijske tehnologije, ki je letos izgubila 32,3 odstotka vrednosti, kaže panožni indeks MSCI. Najbolje se je na drugi strani odrezal energetski sektor, ki je letos pridobil 16,3 odstotka. To je bil tudi edini sektor, ki je letos v Evropi beležil rast.
Preberi še
Evropske borze zabeležile teden rasti
Politična kriza v Združenem kraljestvu je povzročila padec borznega indeksa FTSE 100. Ostali pomembni indeksi zabeležili rast.
09.07.2022
Kako viharna bo druga polovica leta na borzi?
Številna tveganja so v delniških tečajih že vračunana, lahko se zgodi še kakšno presenečenje.
04.07.2022
Na borzi ob polletju z glavobolom in dvomestnimi pocenitvami
Upadom na delniških trgih so najbolj botrovali splošno ohlajanje gospodarstva, naraščajoča inflacija in še trajajoča vojna v Ukrajini.
04.07.2022
Zanimiva je primerjava določenih panog v Evropi s svetom. Nepremičninski sektor je letos v Evropi upadel za 30,3 odstotka, medtem ko je globalno gledano ta panoga upadla za le 10,3 odstotka. Prav tako je manjši upad kot v Evropi globalno beležil sektor informacijske tehnologije, in sicer 18,3-odstotni padec. Panoga ponudnikov javnih storitev je na drugi strani beležila nižjo izgubo v Evropi, kjer je upadla za 0,3 odstotka, medtem ko je v svetu beležila 15,8-odstoten padec.
Evropska orožarska industrija cveti, a zanimive so tehnološke delnice
Najbolj so poskočile delnice podjetji, ki delujejo v obrambni industriji. Največji skok – kar 136-odstoten - je zabeležila delnica nemškega podjetja Rheinmetal, ki zagotavlja vojaško tehnološko opremo in izdeluje vojaška vozila, orožje in strelivo. Razlog za lepo rast tiči tudi v tem, da je Nemčija povečala izdatke za obrambo.
Podobno je tudi v primeru švedskega podjetja SAAB, katerega delnica je letos pridobila 73,3 odstotka. Podjetje ponuja izdelke in storitve za vojaško, letalsko in vesoljsko industrijo. Tudi delnice francoskega specialista za produkte za vojaško industrijo Thales so letos poskočile za 61 odstotkov.
Čeprav je bila letos v Evropi najbolj donosna panoga energije z več kot 18-odstotnim donosom, Ivanović pravi, da gre dobre priložnosti iskati v tehnološko naprednejših podjetjih. Ta podjetja imajo boljši dolgoročni potencial poslovanja, poleg tega pa se poslovanje tehnološkega sektorja skoraj ni poslabšalo. Tehnološki sektor še vedno dosega nadpovprečne marže in dobičke, tečaji tehnoloških podjetij pa so kljub temu upadli za 32 odstotkov. "Verjamemo, da bo prihodnost svetlejša za tehnološka podjetja," še dodaja.
"Močno znižanje tečajev na delniških trgih je pripeljalo do vrednotenj, ki so v zgodovini veljala za relativno nizka. V veliki meri je v tečaje delnic vgrajen strah pred recesijo in veliko slabimi novicami, zato ne vidimo več veliko potenciala za nadaljnje znižanje," meni Sašo Ivanović iz Triglav Skadi. Ob tem dodaja, da so trenutne ravni tečajev dobra vstopna točka za investitorje, ki so pripravljeni nekaj časa počakati, da se razmere normalizirajo.
Največji letošnji poraženci
Največja ovira za podjetja v letošnjem letu so predvsem naraščajoči stroški zaradi visokih cen energentov, pravi Ivanović. Višji stroški silijo podjetja v dvig cen proizvodov, pojavljajo se pritiski na plače, kar dodatno zvišuje inflacijo. "Če se bodo inflacijski pritiski nadaljevali, se lahko zmanjša kupna moč in s tem povpraševanje po izdelkih," še dodaja.
Če pogledamo v drobovje evropskega indeksa STOXX Europe 600, je največjo izgubo – kar 86,3 odstotka – ustvarila delnica britansko-ruskega podjetja Polymetal, ki se ukvarja z rudarjenjem plemenitih kovin. Glavni razlog za strmoglavljenje vrednosti delnic gre pripisati ruski invaziji na Ukrajino in sankcijam, ki so bile uvedene kot posledica invazije.
Na drugem mestu največjih poražencev je nemško energetsko podjetje Uniper, ki je največji uvoznik ruskega plina. Nemški gigant se je znašel v takšnih težavah, da je zaprosil državo za devetmilijardno injekcijo. Težave velikana so se odrazile tudi na borzi. Vrednost delnice je namreč je letos upadla za 75,4 odstotka.
V indeksu STOXX Europe 600 lahko med desetimi podjetji, ki so letos izgubila največ, poleg podjetja Uniper najdemo še tri nemška. To so spletni prodajalec Zalando, nepremičninsko podjetje Adler Group in ponudnik dostave hrane Delivery Hero. Slednji je nedavno prevzel tudi konkurenta Glovo.
Velik padec sta utrpeli tudi francoski podjetji Orpea in Atos. Orpea se ukvarja z izgradnjo in delovanjem domov za starejše, ambulant in rehabilitacijskih klinik. Delnica podjetja je letos upadla za 72,4 odstotka. Eden od glavnih razlogov za upad naj bi bilo poročilo o izogibanju plačevanja davkov in finančnih zlorabah vodstvenega kadra podjetja. Podjetje Atos, ki deluje v IT-panogi in je specializirano za visokotehnološke transakcijske storitve, združevanje različnih komunikacijskih kanalov, podatkovno analitiko in kibernetsko varnost, beleži 69-odstotni upad vrednosti. Na petem mestu se nahaja finsko podjetje Nokian Tyres, ki je letos izgubilo 68,1 odstotka vrednosti.