Vzajemni skladi ob polletju: Letos četrtina več neto vplačil kot lani

Konec junija je skupna vrednost sredstev v upravljanju kljub upadu delniških trgov v začetku leta znova dosegla raven s konca 2021, ko je bilo rekordno leto za vzajemne sklade. V prvi polovici leta so skupna neto vplačila dosegla 137 milijonov evrov, kar je četrtina več kot v istem obdobju lani, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Največ vplačil je bilo ravno junija, ko so ta presegla 28,6 milijona evrov, kar je največ v zadnjih 16 mesecih.

V prvem četrtletju so neto vplačila tako dosegla 74,6 milijona evrov oziroma petino več kot v enakem obdobju lani. V lanskem prvem trimesečju so namreč neto vplačila znašala skoraj 60 milijonov evrov. Skupaj je bilo lani v slovenske vzajemne sklade vplačanih za 207,78 milijona evrov neto vplačil, kar je več kot polovica manj kot leta 2021, ko je bilo teh za 460 milijonov evrov. 

Junija največji mesečni priliv v delniške sklade

V delniške vzajemne sklade je bilo junija izvedenih 27,6 milijona evrov neto vplačil, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani zgolj nekaj manj kot pet milijonov evrov. To je največji mesečni priliv letos, do odliva sredstev iz delniških skladov pa je prišlo marca.

Pri mešanih skladih je prišlo tako maja kot junija do priliva sredstev v višini 1,3 oziroma 1,7 milijona evrov. Tako marca kot aprila je prišlo do neto odliva sredstev.

Po marčevskem rekordnem prilivu sredstev v obvezniške vzajemne sklade, ki je znašal 36,2 milijona evrov, je tako aprila kot junija prišlo do neto odliva sredstev. Junija je prišlo do odliva v višini 347 tisoč evrov, medtem ko so se maja sredstva povečala za 672 tisoč evrov. 

Bo verjetnost recesije prestrašila vlagatelje?

Podatki kažejo, da se gospodarstvo počasi ohlaja, inflacija pa se umirja, čeprav Evropska centralna banka še ni končala cikla monetarnega zaostrovanja. Bi to utegnilo prestrašiti vlagatelje v drugi polovici leta? "Čeprav realno gospodarstvo zdaj drsi v blažjo recesijo, so delniški trgi to vkalkulirali že lani, zato vlagatelji že gledajo v prihodnost," je prepričan Janez Srebot, višji skrbnik področja prodaje v Triglav Skladih.

Po lanskoletnem pretresu se tako po njihovih besedah na trg delnic kot obveznic vrača optimizem in slika se močno izboljšuje. "Še preden neko podjetje, panoga ali celotno gospodarstvo zaide v določeno območje (recesija ali konjunktura), delniški trgi reagirajo že šest do devet mesecev prej. Z optimizmom ali pesimizmom," pojasnjuje Sebot.

Tudi Jure Rogač, specialist za upravljanje pri Sava Infondu, vlagatelje svari pred begom iz vzajemnih skladov. "Čeprav so ob recesiji zgodovinsko gledano vrednosti delnic v povprečju upadle za 15 odstotkov, pa je zelo težko ujeti pravi trenutek obrata na trgu," poudarja Rogač. Zato je po njegovem mnenju dolgoročno strategija 'kupi in drži' v povprečju ustvarila večje donose kot strategija iskanja pravih trenutkov. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar