Na borzah v azijskem trgovanju ni prišlo do večjih premikov, saj vlagatelji preučujejo, kako bo dvigovanje obrestnih mer centralnih bank vplivalo na gospodarske obete. Včeraj je namreč predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve Jerome Powell priznal, da obstaja možnost za recesijo zaradi višanja obrestnih mer.
Azijski delniški indeksi so ohranili svojo vrednost, medtem ko so terminske pogodbe na evropske in ameriške borzne indekse za malenkost v rdečem območju. Te pogodbe nakazujejo gibanje indeksov po odprtju borz. Terminske pogodbe na S & P 500 so tako upadle za 0,4 odstotka, za tehnološki indeks Nasdaq pa za 0,5 odstotka. Terminske pogodbe na evropski osrednji indeks Euro STOXX 50 kažejo 0,7-odstotni upad vrednosti.
Vlagatelji pričakujejo večjo donosnost na obveznice
Kako je govor predsednika Feda odmeval na obvezniškem trgu? Zahtevana donosnost na ameriške državne obveznice je ponovno rahlo porasla, vlagatelji pri nakupu desetletnih obveznic pričakujejo 3,15-odstotno donosnost, pri dvoletnih pa 3,06-odstotno.
Preberi še
Fed: Zviševanje obrestnih mer lahko povzroči recesijo
Centralna banka mora videti jasne dokaze o zajezitvi inflacije, preden bo ustavila cikel zviševanja obrestnih mer.
22.06.2022
Inflacija na Otoku spet rekordna, presegla devet odstotkov
Na mesečni ravni so cene višje za 0,7 odstotka, medtem ko so aprila glede na marec rasle po 2,5-odstotni stopnji, kažejo podatki britanskega urada za statistične analize.
22.06.2022
V likvidnostnem krču pa so vlagatelji na evropskem in japonskem obvezniškem trgu. Zahtevana donosnost na japonske desetletne obveznice raste, saj vlagatelji špekulirajo, da bi šibkost jena lahko prepričala japonske centralne bankirje (BOJ) v dvig obrestne mere z zdajšnjih 0,25 odstotka. Do zdaj je namreč guverner Kuroda kljuboval svetovnemu valu zaostrovanja monetarne politike.
Na drugi strani se je zmanjšala razlika v pričakovani donosnosti na nemške in italijanske desetletne obveznice. Za italijanske obveznice z desetletno dospelostjo tako pričakujejo 3,56-odstotno donosnost, za primerljive nemške pa 1,63-odstotno.
Cena nafte še naprej upada
Indeks, ki meri povprečne cene surovin, je upadel na najnižjo raven od marca. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte je tako treba odšteti 103 dolarje, kar je še 3,6 odstotka manj kot v sredo. Za malenkost je upadla tudi cena za sod severnomorske nafte brent z dostavo v avgustu, ki se še naprej giblje okrog 109 dolarjev. Cena nafte upada zaradi manjših pričakovanj glede rasti povpraševanja v prihodnjih mesecih, ki so posledica vse višjih obrestnih mer, kar bi lahko povzročilo recesijo.
Največja kriptovaluta bitcoin je po upadu pod 20 tisoč dolarjev nekoliko pridobila in se giblje okrog vrednosti 20.300 dolarjev.
Nekoliko je upadla tudi cena zlata, ki se giblje okrog 1.830 dolarjev za unčo.