Vlagatelje na kapitalskih trgih skoraj vsak dan preseneti nova odločitev. Če je bila napoved Evropske centralne banke glede prvega dviga obrestne mere še nekoliko pričakovana, je v sredo ameriška centralna banka Fed obrestne mere dvignila za 75 bazičnih točk, kar je nad pričakovanji analitikov. Ob tem sta zaupanje vlagateljev preizkušali tudi obe objavi inflacije – v ZDA je maja ta dosegla 8,6 odstotka na letni ravni, v EU pa 8,7 odstotka.
Prav zaradi omenjenih negotovosti delniški trgi od začetka tedna upadajo. Od vrha vrednosti je glavni ameriški indeks S & P 500 izgubil že več kot 20 odstotkov, kar pomeni, da je na trg prikorakal medved. Ob tem je donosnost na ameriške državne obveznice poskočila na najvišjo raven v skoraj desetletju, vrednost ameriškega dolarja pa je zrasla v primerjavi z večino drugih valut.
Medtem evropske delnice nekoliko pridobivajo, potem ko so dosegle najnižjo raven v tem letu. Analitike in upravljavce premoženja smo vprašali, kako se odzvati na orkan sprememb na kapitalskih trgih.
Obeti na delniških trgih ostajajo mračni
"Popravek na trgu je dolgoročnejše narave, ker nakazuje umik vlagateljev iz tveganih naložb po presenetljivo visoki ameriški inflaciji v maju," ugotavlja Andrej Knez, glavni analitik pri Bloomberg Adria. Kot dodaja, nekateri menijo, da bi Fed moral ukrepati odločneje, spet drugi opozarjajo na stranske učinke hitrega dvigovanja obrestnih mer na gospodarstvo. "Oboje ima negativen učinek na tvegane naložbene razrede. Obeti za globalne trge ostajajo mračni, kratkoročno pa bodo prisotni le kratkotrajni popravki navzgor, odvisno od obsega predhodnih upadov," pravi sogovornik.
"Vlagatelji se bojijo, da Fedu ne bo uspel mehak pristanek gospodarstva in da bo hitro višanje obrestnih mer povzročilo tudi močno upočasnitev gospodarske rasti. Odzvala se je tudi ECB, ki pa se ob rusko-ukrajinski krizi in nevarnosti dolžniške krize v Evropi ni odločila, da bo v ospredje postavila cenovno stabilnost in napovedala bistveno bolj postopno dvigovanje obrestnih mer. Medlost odziva bo verjetno povzročila, da bo tudi inflacija dlje časa višja od cilja ECB," meni Domen Granda, vodja analiz pri NLB Skladih.
Tudi Matjaž Pogorevc, analitik pri družbi Triglav Skladi, ocenjuje, da so na trgih trenutno prisotni strahovi glede povišane inflacije, ki terja odziv centralnih bank. "Ker inflacija ne kaže znakov umirjanja, vlagatelji pričakujejo agresivnejšo politiko dvigovanja obrestnih mer in odprodaje sredstev v bilancah centralnih bank," meni Pogorevc. Kot pravi, je zdaj namreč že vsem jasno, da je bilo preteklo leto s strani centralnih bank zamujeno, saj bi lanskoletni umiki spodbujevalnih ukrepov lahko prihranili kakšno skrb.
Po njegovih besedah prodaja sredstev iz bilance centralnih bank znižuje količino denarja v obtoku, upad likvidnosti bodo verjetno najbolj občutili vlagatelji na obvezniškem trgu. "Poleg visoke inflacije se pojavlja še strah glede ohlajanja proizvodne aktivnosti. Trenutno je namreč stopnja zalog pri ameriških prodajalcih na drobno na visokih ravneh, zato je upravičen strah, da se bodo morali visokih zalog znebiti s popusti, kar bi pripeljalo do izgub," je prepričan Pogorevc.
Recesija neizogibna
Kot poudarja Pogorevc, se na trgu krepi tudi konsenz glede recesije, ki naj bi bila predvsem tehnične narave in odraz normaliziranja pokovidnega okrevanja. "Napovedovanje recesije je eno bolj nehvaležnih opravil ekonomistov in vse napovedi je treba jemati z rezervo. Vlagatelji naj ohranijo postopno, disciplinirano varčevanje v razpršenem portfelju," svetuje Pogorevc.
"Obdobje ničelnih obrestnih mer in poceni denarja se je zaključilo hitreje, kot se je pričakovalo še pred nekaj meseci, in to na trge prinaša visoko nihajnost. Lahko rečemo, da so največje centralne banke zelo pozne pri svojem ukrepanju," dogajanje na kapitalskih trgih opisuje Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments.
Med največjimi tveganji našteva kitajsko ničelno politiko glede covida-19, ki povzroča logistične težave, ter geopolitična dogajanja v Vzhodni Evropi, ki dražijo energente, surovine in materiale, kar je prav tako inflatorno.
"Kako se bomo rešili iz te zagate, ostaja zelo odprto vprašanje, a zdi se, da je recesija neizogibna. Dno na trgih verjetno še ni doseženo, a če recesija ne bo globoka in dolga, lahko s precejšnjo verjetnostjo sklepamo, da je pomemben del korekcije že za nami," ocenjuje Lokar.
Razpršeno investiranje je zlato pravilo
Kako ukrepati v trenutno turbulentnih časih na kapitalskih trgih? Upravljavci premoženja vedno znova poudarjajo pomen razpršenega portfelja naložb. "Vlagateljem svetujem, da v trenutnih razmerah ohranijo mirne živce in se še naprej držijo zlatega pravila o razpršenem investiranju skladno s svojim naložbenim profilom," pravi Granda. Trgi so se po njegovem mnenju na nove razmere že relativno primerno odzvali. "Če bo prišlo do večje upočasnitve rasti, se vlagatelji bojijo, da bo to znižalo inflacijske pritiske in pričakovanja glede prihodnjih obrestnih mer," dodaja.
Kot pravi Lokar iz Generali Investments, se odgovor, kako v takem okolju sestaviti naložbeni portfelj, skriva predvsem v inflaciji in obnašanju potrošnikov. "V tem trenutku se zdijo delnice podcenjenih podjetij, običajno bolj ciklične narave, privlačnejše od rastočih delnic, a v trenutku, ko bomo videli umirjanje inflacije, se bo zgodba spet silovito obrnila v drugo smer. Za aktivne vlagatelje so to časi, ko se lahko izkažejo," meni Lokar.
.webp){kind=icon}
