Največji državni premoženjski sklad lani z najvišjo izgubo po 2008

Norveški državni premoženjski sklad (Norges Bank Investment Management, angl.), ki upravlja 1.300 milijard dolarjev vredno premoženje in je s tem največji na svetu, je lani zabeležil največjo izgubo po finančni krizi leta 2008. Lani so izgubili 14,1 odstotka sredstev, kar pomeni 164 milijard dolarjev, kljub temu pa je bil njihov skupen donos 0,88 odstotne točke višji od referenčnega indeksa, s katerim se meri, poroča Bloomberg.

"Na finančne trge so vplivale vojna v Evropi, visoka inflacija in naraščajoče obrestne mere," je ob objavi rezultatov poslovanja dejal glavni izvršni direktor Norges Bank Investment Management Nicolai Tangen. Po njegovih besedah je to hkrati negativno vplivalo tako na delniški kot na obvezniški trg, kar je zelo nenavadno. "Vsi sektorji na delniškem trgu so imeli negativne donose – z izjemo energetike," je dodal.

Sklad, ustanovljen v 90. letih prejšnjega stoletja za vlaganje v norveška naftna bogastva, je v četrt stoletja svojega obstoja povprečno dosegel šestodstotno donosnost. Lani so 15,3 odstotka izgubili v delniških naložbah, v naložbah s fiksnim donosom pa 12,1 odstotka. Vrednost nepremičninskega deleža, ki ne kotira na borzi, se je povečala za 0,1 odstotka, medtem ko je donosnost infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki ne kotira na borzi, znašala 5,1 odstotka.

Kot je razvidno iz poročila, so lani zmanjšali svoj delež v naftnih družbah Shell, TotalEnergies, Exxon Mobil, Chevron in BP. Ob tem imajo 69,8 odstotka sredstev v delniških naložbah, 27,5 odstotka v obvezniških naložbah, 2,7 odstotka v nepremičninah in 0,1 odstotka v infrastrukturi za obnovljive vire.  

Tangen je v začetku tega meseca v Davosu za Bloomberg TV dejal, da bi okrevanje kitajskega gospodarstva lahko sprožilo novo rast svetovne inflacije, zaradi česar vlagatelji ne bi imeli varnega zavetja. Opozoril je tudi, da bi lahko inflacijski trend "trajal še kar nekaj časa".  Norveška vlada je lani v sklad naložila 1,1 bilijona kron (110 milijard dolarjev).

Tudi slovenski pokojninski skladi leto končali z minusom

Tudi slovenski upravljavci pokojninskih skladov so povedali, da je bilo lani težko dosegati vse zajamčene donosnosti in donos na kapitalskih trgih po posameznih pokojninskih skladih. "Večina skladov je lani za zagotavljanje zajamčene donosnosti uporabila rezerve, ki so se oblikovale v času, ko je doseženi donos presegel zajamčenega, oziroma so oblikovali posebne rezervacije," pojasnjujejo pri Skupini Triglav. 

Tudi pri Modri zavarovalnici so za največji izziv lanskega leta označili višino inflacije ter vprašanje, kako določiti obdobje, ko se je ta začela umirjati, in tako posledično predvideti ukrepe centralnih bank. "Zaradi dviga splošne ravni obrestnih mer smo tako v večini portfeljev, ki jih upravljamo, zabeležili negativne rezultate," pravijo pri Modri zavarovalnici. 

Največ vrednosti je izgubil kritni sklad z zajamčenim donosom po PN-A01 Generali zavarovalnice, in sicer 15,6 odstotka. Dobrih 13 odstotkov so izgubili tudi skladi Generali Drzni do 50, Generali Leon Dinamični, Triglav PDPZ - Zmerni in Sava Pokojninska Dinamični. Najmanj je v lanskem letu izgubil Zajamčeni sklad Pokojninske družbe A, in sicer 2,3 odstotka. Dobre štiri odstotke je izgubil sklad Sava Pokojninska Zajamčeni, slabih pet pa Zajamčeni kritni sklad Triglav pokojnine+.