Doseganje zajamčene donosnosti za pokojninske sklade lani hud preizkus

Leto 2022 je na kapitalskih trgih prineslo številne izzive; težko je bilo namreč najti naložbeno skupino, ki je prinesla pozitivno donosnost. "Priča smo bili izrednim okoliščinam, saj sta dva glavna naložbena razreda zabeležila precejšnje negativne donosnosti," so zapisali pri Triglavu. Vsi pokojninski skladi z izjemo zajamčenih so leto končali v rdečem.

Globalno gledano so delnice v lanskem letu izgubile 17,7 odstotka, obveznice pa so upadle za 16,3 odstotka. "Če donosnosti postavimo v zgodovinski kontekst, se je leto 2022 zapisalo kot sedmo najslabše v zadnjih stotih letih ameriškega delniškega trga," so zapisali pri Prvi Pokojninski družbi.

Še slabši rezultat glede na pretekla leta so dosegle ameriške državne obveznice, ki so z višino upada zabeležile zgodovinski rekord. "Razlog za tako močan negativni preobrat med drugim lahko pripišemo hitremu dvigovanju ključnih obrestnih mer centralnih bank kot odgovor na visoko inflacijo, ki je posledica razmer in ukrepov v preteklih letih," pojasnjujejo pri Prvi Pokojninski družbi.

Kot so izpostavili pri Skupini Triglav, je bil v lanskem letu posledično največji izziv zagotavljati zajamčeno donosnost v obvezniških skladih z jamstvom, saj je v njih večina naložb vezana na dolžnike vrednostnih papirjev. Zahtevana donosnost nemške desetletne obveznice se je v enem letu dvignila z –0,18 na 2,17 odstotka, kolikor je znašala konec leta 2022.

"Rast v višini dveh odstotnih točk pri desetletni obveznici pomeni okvirno znižanje tečaja za 20 odstotkov," poudarjajo pri Skupini Triglav. Rast je bila še višja pri obveznicah držav s slabšo boniteto in podjetniških obveznicah. Indeks evropskih državnih obveznic je v lanskem letu strmoglavil za kar 18,5 odstotka.

Za doseganje zajamčene donosnosti uporabili rezerve

Na splošno je bilo po besedah upravljavcev pokojninskih skladov težko dosegati vse zajamčene donosnosti in donos na kapitalskih trgih po posameznih pokojninskih skladih. Zajamčena letna stopnja donosnosti znaša 60 odstotkov povprečne donosnosti do dospetja državnih vrednostnih papirjev, ki se izračuna na podlagi Pravilnika o izračunu minimalne zajamčene donosnosti. Za obdobje od januarja do decembra 2022 je znašala 0,03 odstotka na letni ravni oziroma 0,0025 odstotka na mesečni ravni. Za letošnje leto ministrstvo izračuna še ni objavilo, čas pa ima še do 5. februarja.

Zajamčeni sklad je primeren za zavarovance, ki želijo konservativno naložbeno politiko brez večjih nihajev in z zmerno dolgoročno rastjo prihrankov. Kljub temu je treba zajamčeno donosnost postaviti v okvir glede na trenutno vztrajno povišano inflacijo, ki zmanjšuje vrednost denarja.

"Večina skladov je lani za zagotavljanje zajamčene donosnosti uporabila rezerve, ki so se oblikovale v času, ko je doseženi donos presegel zajamčenega, oziroma so oblikovali posebne rezervacije," pojasnjujejo pri Skupini Triglav. Tudi pri Modri zavarovalnici so za največji izziv lanskega leta označili višino inflacije ter vprašanje, kako določiti obdobje, ko se je ta začela umirjati, in tako posledično predvideti ukrepe centralnih bank. "Zaradi dviga splošne ravni obrestnih mer smo tako v večini portfeljev, ki jih upravljamo, zabeležili negativne rezultate," pravijo pri Modri zavarovalnici.

Pokojninski skladi lani v rdečem

Lani so bile donosnosti vseh pokojninskih skladov negativne. Največ vrednosti je izgubil kritni sklad z zajamčenim donosom po PN-A01 Generali zavarovalnice, in sicer 15,6 odstotka. Dobrih 13 odstotkov so izgubili tudi skladi Generali Drzni do 50, Generali Leon Dinamični, Triglav PDPZ - Zmerni in Sava Pokojninska Dinamični.

Najmanj je v lanskem letu izgubil Zajamčeni sklad Pokojninske družbe A, in sicer 2,3 odstotka. Dobre štiri odstotke je izgubil sklad Sava Pokojninska Zajamčeni, slabih pet pa Zajamčeni kritni sklad Triglav pokojnine+.

Vplačila rasla zaradi plač in inflacije

Na zadnji dan leta 2022 je bilo v dodatno pokojninsko zavarovanje pri naši največji pokojninski družbi Prva vključenih več kot 90 tisoč članov pokojninskih skladov, pogodbo o izvajanju kolektivnega zavarovanja pa so imeli sklenjeno z več kot 2.900 podjetji. "Podjetja danes tako različne oblike zavarovanj kot tudi različne oblike dodatnega zdravstvenega zavarovanja prepoznavajo kot kakovosten del zaposlitvenega paketa," pojasnjujejo. 

Na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja so zabeležili povišanje povprečne mesečne premije za 2,6 odstotka glede na leto 2021, in sicer je ta znašala 55,6 evra. "Z oprostitvijo davkov v fazi izplačevanja rent in ozaveščanjem države pa bi se zanimanje za to zavarovanje utegnilo dodatno povečati," menijo pri Prvi Pokojninski družbi.

Tudi v Skupini Triglav vplačila v sklade dodatnega pokojninskega zavarovanja iz leta v leto naraščajo. "V letu 2022 so se vplačila glede na leto prej povišala za 4,4 odstotka, v skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja pa varčuje že približno 97 tisoč oseb," sporočajo iz Triglava.

Prav tako je tudi v Savi Pokojninski precej delodajalcev in varčevalcev v lanskem letu znesek varčevanja povišalo. "Motiva za to sta dva: rast plač in inflacija, saj so varčevalci vsaj v določeni meri želeli ohraniti realni znesek varčevanja," menijo v družbi. Vse večji delež varčevalcev varčuje v delniškem in uravnoteženem skladu. 

Največ varčevalcev starih od 40 do 50 let

V Modri zavarovalnici imajo precej razpršeno starostno strukturo, saj poleg sklada, ki je namenjen gospodarstvu, upravljajo še sklad, kamor so po zakonu vključeni vsi zaposleni v javnem sektorju. "Posamezniki se za dodatno individualno varčevanje odločajo relativno pozno; povprečna starost individualnih vplačnikov je namreč višja od 45 let," opažajo v Modri. Z vidika posameznika po njihovih besedah to pomeni leta zamujenih priložnosti.

Tudi v Prvi je največ varčevalcev v starostni skupini od 40 do 50 let – več kot tretjina. Sledita starostni skupini od 51 do 60 let z 28 odstotki in od 31 do 40 let, v kateri je petina vseh varčevalcev. "Glede na demografsko sliko in pritiske na pokojninsko blagajno pa je vključenost med mladimi, delno tudi kot posledica poznega vstopa na trg dela, še vedno nizka, in sicer je v starostni skupini od 21 do 30 let pod osmimi odstotki," opozarjajo v Prvi.

Tudi pri Triglavu in Savi je pretežni del varčevalcev starih od 40 do 58 let, pri Triglavu je samo desetina varčevalcev starejša od 57 let. "Mladi se seveda vključujejo v dodatno zavarovanje, najpogosteje sicer prek pokojninskega načrta delodajalca, medtem ko se posamezniki, če jim te ugodnosti ne nudi delodajalec, za varčevanje odločajo nekoliko kasneje, po 35. letu starosti," opažajo v Savi. 

Delodajalci ohranjajo vplačila v pokojninsko zavarovanje ne glede na poslovni cikel

V Sloveniji je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih približno 60 odstotkov aktivnega prebivalstva, več kot 95 odstotkov je vključenih kolektivno, se pravi prek delodajalca. "V zadnjih letih opažamo povečan interes s strani podjetij, saj iščejo najprimernejše načine za ohranitev zadovoljstva in lojalnosti zaposlenih," pravijo v Modri.

Delodajalci tako kljub gospodarskemu ohlajanju vplačil v pokojninski sistem ne zmanjšujejo. "Delodajalci, ki vpeljejo pokojninski načrt za svoje zaposlene, v njem tudi vztrajajo – ne glede na poslovni cikel," pravijo v Savi, kjer opažajo tudi naraščanje števila delodajalcev, vključenih v pokojninsko zavarovanje.

Pri Triglavu je več kot 90 odstotkov varčevalcev vključenih v kolektivno zavarovanje, število delodajalcev, ki sklepajo tovrstno zavarovanje, pa se tudi pri njih iz leta v leto povečuje. 

Da število vključitev zaposlenih v kolektivno pokojninsko zavarovanje raste in je priljubljeno, opažajo tudi pri Generaliju. "Trenutne razmere so tudi povezane s pritiskom zaposlenih na dvig plač, vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje naraščajo," so povedali v družbi. Imeli so kar nekaj novih vključitev, nekateri obstoječi člani pa so se v letu 2022 odločili tudi za dvig mesečne premije. "Delodajalci, ki so že pristopili v naša kolektivna pokojninska načrta, redno vplačujejo; delodajalci, ki še niso vključeni s svojimi zaposlenimi, pa izkazujejo zanimanje za pristop oziroma se postopoma tudi na novo vključujejo," opažajo.

"Pričakujemo boljše leto od 2022"

Pokojninske družbe v en glas zatrjujejo, da bo letošnje leto z vidika upravljanja premoženja lažje, kot je bilo lansko. "Tudi letošnje leto je zahtevno z vidika doseganja pozitivnih donosov, zagotovo pa bo leto 2023 veliko lažje, kot je bilo lansko, saj se razmere na kapitalskih – predvsem obvezniških – trgih umirjajo," menijo pri zavarovalnici Generali.

Tudi pri Modri pričakujejo obdobje umirjanja inflacije, ki pa se po njihovem mnenju še ne bo vrnila v območje, ki ga kot dolgoročno zaželeno obravnavajo centralne banke. "V Evropi pričakujemo nadaljnje dvige obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) in zniževanje gospodarske rasti, kar lahko za nekaj časa vodi tudi v blažjo recesijo," pravijo pri Modri.

V Triglavu za največje tveganje (predvsem za obvezniške sklade z jamstvom) v letu 2023 označujejo nadaljevanje trenda zviševanja zahtevane donosnosti dolžniških vrednostnih papirjev. "Ta gibanja ne bodo tako močna, kot so bila v letu 2022, saj so bili lani močni inflacijski pritiski in tudi ukrepi centralnih bank, letos pa pričakujemo umirjanje inflacije in manjše zviševanje obrestnih mer s strani centralnih bank," ocenjujejo. Na drugi strani za delniške naložbe pričakujejo rast tečajev v manjšem obsegu, predvsem zaradi relativno šibkih napovedi glede gospodarske rasti. "Močan vpliv imajo tudi politična dogajanja na relaciji med Združenimi državami Amerike (ZDA), Rusijo in Kitajsko, ki lahko tudi letos izzovejo hitre spremembe gibanja tečajev," poudarjajo v Triglavu.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar