.webp){kind=icon}
Ameriške borze so včerajšnje trgovanje končale z izgubami ob nič kaj vzpodbudnih ekonomskih kazalnikih in retoriki centralne banke Federal Reserve, ki namiguje na nadaljevanje stroge monetarne politike.
Osrednji indeks v Združenih državah Amerike (ZDA) S&P 500 je izgubil 1,56 odstotka vrednosti, Dow Jones je upadel za 1,81 odstotka, tehnološki Nasdaq pa za 1,24 odstotka, s čimer je prekinil sedemdnevno rast.
V začetku trgovanja so delnice rasle, medtem ko je padala donosnost vzdolž celotne krivulje. Vlagatelji so namreč računali, da bosta največji padec proizvodnih cen od začetka pandemije in največji padec maloprodaje v zadnjem letu bankirje iz Feda prepričala, da upočasnijo dvige obrestnih mer. Toda dva člana monetarnega odbora, ki sta znana po jastrebovski drži, sta v izjavah ponovila zaveze strogi monetarni politiki kljub umirjanju inflacije v zadnjih mesecih.
"Politika banke mora ostati na strožji strani tudi v 2023," je v intervjuju za Wall Street Journal dejal predsednik Feda iz St. Louisa James Bullard. Po njegovi napovedi bo končna raven ključne obrestne mere v območju od 5,25 do 5,5 odstotka, trenutno je odstotek nižje.
Medtem tehnološki velikani in banke na Wall Streetu odpuščajo delovno silo v pričakovanju poslabšanja. Microsoft se je včeraj poslovil od deset tisoč zaposlenih, kar je približno pet odstotkov vseh zaposlenih v podjetju.
Bolj neenotno je bilo na azijskem borznem parketu. Osrednji indeks na Japonskem Nikkei 225 je današnje trgovanje zaključil 1,44 odstotka pod dnevnim izhodiščem, medtem ko je hongkonški indeks Hang Seng okrog 9. ure 0,35 odstotka pod gladino.
Jen je včeraj upadel za 2,6 odstotka v primerjavi z dolarjem, saj je japonska centralna banka (Bank of Japan, angl.) presenetila vlagatelje z odločitvijo, da ohrani obrestne mere na nizki ravni kljub rasti inflacije. Izgube so nato izničili zadnji podatki o stanju ameriškega gospodarstva, ki so oslabili dolar.
V zelenem je trgovanje končal osrednji kitajski indeks Shanghai Composite, ki je pridobil 0,49 odstotka, medtem ko je južnokorejski Kospi zrasel za 0,51 odstotka.
Surova nafta drugi dan zapored beleži padce, saj skrbi o recesiji v ZDA odtehtajo optimizem ob ponovnem odpiranju Kitajske. Zahodnoteksaška nafta (WTI) je do 9. ure zjutraj izgubila 1,16 odstotka, cena za 159-litrski sod je pri 78 dolarjih. Severnomorska nafta brent je pri 84 dolarjih za sodček.
Bitcoin je izgubil nekaj zagona in prekinil 14-dnevno rast, s katero je od začetka leta pridobil približno 25 odstotkov vrednosti. Okrog 9. ure se tečaj za digitalni kovanec nahaja tik nad dnevnim izhodiščem in nad ravnjo 20 tisoč dolarjev.
