.webp){kind=icon}
Potem ko so bile kitajske borze zaradi državnega praznika teden dni zaprte, je delniški indeks SHCOMP v prvih urah trgovanja v novem tednu izgubil 0,09 odstotka. Vlagatelji so zaskrbljeni zaradi napovedi vodje kitajske komunistične partije Xija Jinpinga, da bo nadaljeval s politiko ničelne tolerance do covida-19. Bloomberg je poročal, da so v skupini srednjega do visokega tveganja v zvezi s covidom-19 mesta, ki predstavljajo 40 odstotkov kitajskega BDP.
Kitajska se sooča tudi s krizo na področju polprevodnikov, saj je ameriški predsednik Joe Biden svojim državljanom prepovedal delo za kitajske tehnološke firme. Slednje so tako čez noč ostale brez nekaterih pomembnih kadrov in znanja.
Kitajska je tudi prestavila za torek napovedano objavo podatkov o gibanju kitajskega BDP v tretjem četrtletju, pri čemer oblasti razloga za to niso pojasnile, poroča STA.
Preberi še
Dogajanje na naftnem trgu bolj dramatično od turških nadaljevank
Bela hiša, ki je bila pobudnik cenovne kapice na rusko nafto, ima po novem pomisleke glede njenega delovanja.
13.10.2022
Bitcoin postaja vse manj nihajen, kar ni nujno dobra novica
Na prvi pogled se lahko zdi, da je manjša nestanovitnost bitcoina v primerjavi z delnicami pozitiven razvoj. Toda trgovci s kriptovalutami opozarjajo, da v okolju z nizkim prometom to morda ni dobra novica.
13.10.2022
Bo Xi Jinping utrdil moč na kongresu komunistične partije?
Kitajska letos zaradi kovidne politike in težav v nepremičninskem sektorju ne bo dosegla želene rasti.
14.10.2022
Hongkonški Hang Seng je zdrsnil za 1,13 odstotka, najbolj so za padec zaslužne delnice tehnoloških podjetij. Japonski Nikkei 225 je izgubil 1,39 odstotka, avstralski S&P/AUX 200 pa 1,51 odstotka. Delnice azijskih finančnih firm naj bi upadle zaradi slabših rezultatov ameriških bank na področju investicijskega bančništva. Pritisk na borze in vlagatelje še vedno povzroča jastrebovska drža ameriške centralne banke Fed, ki glede na inflacijske podatke ne bo upočasnil zviševanja ključnih obrestnih mer. Moč ameriškega dolarja je na začetku tedna nekoliko upadla.
Potem ko je OPEC+ napovedal zmanjšanje količine dnevno načrpane nafte, zahodne zaveznice pa so se dogovorile glede ukrepa cenovne kapice na rusko nafto, se cena surove nafte brent ponovno krepi. V zgodnjih urah trgovanja je zrasla za 0,76 odstotka, na 92,31 dolarja. V ameriški investicijski banki Goldman Sachs pričakujejo, da se bo cena ponovno povzpela nad sto dolarjev za sodček, skepticizem glede učinkovitosti ukrepa se je začel pojavljati tudi v Beli hiši, kjer so ukrep zasnovali.
Cena bitcoina je zjutraj nekoliko upadla, znižala se je za 0,63 odstotka, na 19.210 dolarjev. Bitcoin se že od sredine junija giba okoli vrednosti 20 tisoč dolarjev in je v zadnjih mesecih postal manj nihajen od ameriških delnic, zaradi česar bi se lahko s trga umaknili dnevni trgovalci oziroma špekulanti, kar bi lahko še nekoliko zbilo vrednost digitalnega kovanca.
