Kapitalske trge v regiji Adria v primerjavi s preostalim delom regij CEE in EU še vedno zaznamuje nizka likvidnost. Kljub temu regija, če iz enačbe izključimo male vlagatelje, razpolaga s solidno bazo institucionalnega kapitala. Najbolj razvit trg investicijskih skladov ima Slovenija, kjer premoženje skladov dosega okoli devet odstotkov BDP. Z zmanjševanjem tega deleža upada tudi razvitost kapitalskega trga, vse do 0,5 odstotka BDP v Črni gori.
Eden izmed glavnih razlogov za tako nizke številke je še danes globalna finančna kriza iz leta 2008, ko je veliko malih vlagateljev izgubilo denar in se nikoli več ni vrnilo k investicijskim skladom, je na konferenci ob 25-letnici banjaluške borze povedal glavni analitik Bloomberga Adria Mihael Blažeković. Na konferenci so se zbrali regionalni in domači udeleženci, da bi predstavili najboljše prakse za razvoj kapitalskih trgov.
Dodaten zaviralni dejavnik za razvoj domačega kapitalskega trga je kronično nizka raven finančne pismenosti v regiji. Hkrati je močna rast ETF kot preprostejšega in cenejšega načina vlaganja v široko razpršene portfelje prevzela del trga tradicionalnim investicijskim skladom.
"Poleg investicijskih skladov ključno povpraševanje na kapitalskih trgih ustvarjajo pokojninski skladi. Hrvaška in Severna Makedonija izstopata po zaslugi sistema treh pokojninskih stebrov. Hrvaški pokojninski sistem danes upravlja premoženje v vrednosti okoli 33 milijard evrov oziroma približno 30 odstotkov BDP. V preostanku regije prevladujejo prostovoljni pokojninski skladi z razmeroma majhnim deležem v BDP in omejenim vplivom na kapitalski trg, medtem ko so v Bosni in Hercegovini ter Črni gori takšni sistemi še v zgodnji fazi razvoja," je dejal Blažeković.
Eden najzanimivejših pojavov zadnjih let so vsekakor obveznice za male vlagatelje in zakladne menice. Hrvaška se je pri tem uveljavila kot najboljši primer, kako presežek razpoložljivega dohodka prebivalstva pritegniti na kapitalski trg. Prav obveznice za male vlagatelje in zakladne menice lahko štejemo za enega najučinkovitejših instrumentov za širjenje finančne pismenosti in oblikovanje nove baze vlagateljev.
"Delež dolga v rokah malih vlagateljev je presegel 8,5 odstotka celotnega javnega dolga Hrvaške, k čemur so prispevale pogoste izdaje državnih obveznic in zakladnih menic. Varnost je primerljiva z varčevanjem, obveznice pa imajo davčno prednost, saj so obresti na depozite obdavčene, prihodki od državnih obveznic pa ne," je pojasnil Blažeković.
Ključno vprašanje pa ostaja: Ali bodo vlagatelji po prvi izkušnji z državnimi obveznicami naredili korak naprej proti podjetniškim obveznicam, investicijskim skladom ali delnicam, ali pa bodo ostali pasivni opazovalci, ki le čakajo na izplačilo kuponov?
Velik potencial na področju OVE, "zeleno" kot vaba
Čeprav se ponudba produktov v regiji Adria v zadnjih letih širi, imajo kapitalski trgi še vedno veliko prostora za razvoj. Regija ima velik potencial na področju obnovljivih virov energije (OVE), zato bi lahko "zelene" izdaje postale pomembno orodje za privabljanje tujega kapitala in dodatno diverzifikacijo trga.
Po drugi strani bi lahko produkti, kot so inflacijsko indeksirane obveznice, v prihodnje postali zelo iskani, če bi inflacija znova postala prevladujoča tema na svetovnih trgih. Takšni instrumenti bi vlagateljem omogočili kakovostno zaščito pred inflacijskimi pritiski.
"Delniški trgi regij CEE in SEE so v zadnjih petih letih ustvarili zelo solidne donose. Madžarski, slovenski in romunski indeksi vse pogosteje privlačijo pozornost mednarodnih vlagateljev, regija pa počasi izstopa iz statusa 'pozabljenega trga'," pravi Blažeković.
Največja ovira za razvoj trga še vedno ostaja nizka likvidnost, a kljub temu so opazni tudi pozitivni premiki. Na trg prihajajo domači ETF, vezani na hrvaški, slovenski, romunski, od nedavnega pa tudi poljski kapitalski trg. Posebej zanimivo je, da ponudnik prihaja iz Hrvaške, ETF, uvrščene na ljubljansko borzo, pa je mogoče kupiti tudi prek mednarodnih platform, kot je Interactive Brokers.
"Dodatna prednost regije so nadpovprečni dividendni donosi. Številna podjetja imajo stabilno dividendno politiko, nekatera pa bi lahko označili celo za regionalne dividendne aristokrate. V Slovenija recimo podjetja, kot je Krka, že vrsto let nepretrgano zvišujejo dividende," poudarja Blažeković.
Primer Romunije in Madžarske
Romunija je bila med prvimi državami v regiji, ki se je resneje lotila razvoja kapitalskega trga s privatizacijo državnih podjetij. Eden ključnih mejnikov je bil prihod družbe Franklin Templeton leta 2010, ki je oblikovala holding z deleži v državnih podjetjih in ga uvrstila na borzo.
Pred tremi leti je Romunija zabeležila tudi največjo prvo javno ponudbo delnic v Evropi, in sicer Hidroelectrico, pri kateri je sodelovalo kar 52 tisoč malih vlagateljev. Nedavna prva javna ponudba družbe Electroalfa je pritegnila več kot 5.400 malih vlagateljev, povpraševanje pa je ponudbo preseglo za izjemnih 5.800 odstotkov. Hkrati romunsko ministrstvo za finance prek programov Fidelis in Tezaur sistematično razvija trg državnih obveznic z mesečnimi izdajami v domači valuti in evrih.
Madžarska že vrsto let uporablja model individualnih investicijskih računov, prek katerih vlagatelji po petih letih ne plačajo davka na kapitalski dobiček. Takšni računi so za rezidente brezplačni, v nasprotju s klasičnimi brokerskimi računi.
Slovenija in Hrvaška: kaj spodbuja borzno aktivnost
Podoben model je letos uvedla tudi Slovenija. Individualni naložbeni računi (INR) vlagateljem omogočajo neobdavčene donose (davek se izračuna ob izplačilu z INR, po 15 letih od odprtja je prvo izplačilo neobdavčeno), ponujajo pa jih banke in borznoposredniške družbe. Slovenija je po besedah Blažekovića zanimiva tudi zato, ker na borzi kotira veliko podjetij, v katerih država ohranja solastniški delež, ta pa kljub temu poslujejo po tržnih načelih in imajo močno korporativno upravljanje. Prav to povečuje privlačnost slovenskega indeksa SBITOP.
"Na Hrvaškem so obveznice za male vlagatelje in zakladne menice postale glavni naložbeni produkt za prebivalstvo. Država danes izvede sedem izdaj na leto, s kratkoročnimi in enoletnimi ročnostmi. Morda je prav Hrvaška najpreprosteje rešila vprašanje, kako vlaganje približati širši javnosti. FINA je razvila aplikacijo m-Riznica, prek katere lahko državljani brezplačno vpisujejo in reinvestirajo državne vrednostne papirje, pa tudi sodelujejo pri prvih javnih ponudbah delnic," navaja Blažeković.
Hrvaški trg je v zadnjih letih dobil tri uspešne prve javne ponudbe delnic in en preložen poskus uvrstitve na borzo, medtem ko se je promet na zagrebški borzi povečal za več kot 90 odstotkov. Čeprav je povprečni znesek, ki ga mali vlagatelji namenjajo za delnice, še vedno precej manjši kot pri zakladnih menicah, je spodbudno, da je pri vseh nedavnih izdajah sodelovalo veliko malih vlagateljev.
Razvoj uzbekistanskega trga
Na koncu je Blažeković kot zelo zanimiv primer razvoja kapitalskega trga izpostavil tudi Uzbekistan. Ta uporablja model, podoben romunskemu, saj postopno privatizira državna podjetja ob podpori mednarodnih investicijskih partnerjev.
"Prve javne ponudbe delnic so zasnovane v ločenih krogih za domače in tuje vlagatelje, odziv trga pa je bil izjemno pozitiven. Taškentska borza je pred začetkom privatizacijskih procesov močno zrasla, vrednost uzbekistanskega sklada pa se je od prve javne ponudbe do danes zvišala za več kot 20 odstotkov," je poudaril Blažeković.
Regija Adria ostaja trg s številnimi strukturnimi izzivi, od nizke likvidnosti do omejene baze vlagateljev. Hkrati pa prav te pomanjkljivosti odpirajo prostor za rast. Razvoj obveznic za male vlagatelje, davčne olajšave za vlaganja, novi ETF-produkti, prve javne ponudbe delnic državnih podjetij in rast institucionalnega kapitala kažejo, da regija ni več samo obrobje evropskih kapitalskih trgov.
.webp){kind=icon}
