Tako ameriške kot azijske borze s strahom pričakujejo nov dvig ključnih obrestnih ameriške centralne banke Fed, ki s svojo monetarno politiko vztrajno znižuje vrednosti borznih indeksov.
Šanghajski kompozitni indeks (SHCOMP) je v prvih urah trgovanja izgubil 0,55 odstotka, v zadnjem mesecu pa 5,22 odstotka. Nič boljše se ne piše ostalim azijskim borznim indeksom. Japonski Nikkei 225 (NKY) je od odprtja borze izgubil 1,17 odstotka, hongkonški Hang Seng (HSI) pa kar 1,51 odstotka.
Pozornost finančnih trgov je usmerjena v odločitev ameriške centralne banke Fed o dvigu ključnih obrestnih mer. Trgi pričakujejo dvig za 75 bazičnih točk in nadaljnje ohlajanje gospodarstva, kar bo načelo prihodnje dobičke podjetij in posledično vrednost delnic. Vlagatelji sicer množično bežijo z azijskih borz, samo v zadnjih štirih tednih so umaknili za skoraj milijardo dolarjev kapitala.
V nič kaj boljšem položaju niso delnice ameriških podjetij. Vrednost indeksa S&P 500 je v pričakovanju odločitve Feda v torek upadla za 1,13 odstotka, v zadnjem mesecu dni pa za 6,82 odstotka. Dow Jones je v torkovem trgovanju izgubil 1,01 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je dan zaključil 0,95 odstotka nižje od začetne vrednosti. Zaradi ohlajanja gospodarstva naj bi ameriške delnice izgubile še vsaj petino vrednosti.
Z razliko od delnic se bitcoin nikakor ne uspe odbiti od junijskega dna. V sredo se z digitalnim kovancem trguje po vrednosti nekaj manj kot 19 tisoč dolarjev. Pada tudi vrednost ethra, ki je vreden 1.335,8 dolarja.
Za sodček surove nafte brent je treba odšteti 90,74 dolarja, enaka količina zahodnoteksaške nafte WTI pa stane 84 dolarjev. Ameriški zelenci so ponovno vredni nekoliko več kot skupna evropska valuta, in sicer 1,0037 evra.
.webp){kind=icon}
