Ker se Evropska unija trudi dokončati trgovinski sporazum z Mercosurjem, konkurenti, ki si želijo dostopa do potrošniškega trga Južne Amerike in njenih obsežnih mineralnih virov, to pozorno spremljajo.
Pogovori med južnoameriškim blokom in partnerji, kot so Združeni arabski emirati, Kanada in Indija, so zaradi carin Donalda Trumpa dobili nov zagon, medtem ko razdeljena EU po več kot četrt stoletja pogajanj omahuje. Možnost, da bi si tekmeci zagotovili prednostni dostop do mercosurških trgov, vključno s kritičnimi minerali, krepi pozornost v prestolnicah od Londona do Tokia.
"Odločeni smo poglobiti naše trgovinske vezi," je v intervjuju ta teden dejal Yasushi Noguchi, japonski veleposlanik v Braziliji. Japonska je "zelo zainteresirana za to, kako se bodo stvari razvile" glede sporazuma EU–Mercosur, saj japonska podjetja pogosto tekmujejo neposredno z evropskimi, je dodal.
Nestrpnost do EU se je pokazala na srečanju voditeljev vlad držav Mercosurja v soboto, potem ko je odpor evropskih kmetov, zlasti v Franciji in Italiji, ponovno povzročil zamudo.
"Brez politične volje in poguma njenih voditeljev ne bo mogoče skleniti pogajanj, ki se vlečejo že 26 let," je na vrhu, ki ga je v soboto gostil, dejal brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. "Medtem bo Mercosur nadaljeval delo z drugimi partnerji."
Predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen so pričakovali na vrhu, da bi podpisala sporazum EU–Mercosur. Svoje potovanje je nenadoma odpovedala, potem ko EU ni zbrala dovolj glasov za njegovo odobritev.
Evropski uradniki zdaj ciljajo na ratifikacijo sredi januarja. Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki ima v rokah odločilni glas, je ta teden Luli povedala, da je prepričana, da lahko sporazum podpre, če dobi več časa za mobilizacijo domače podpore.
Mercosur, ki združuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj, je že prej sprejel pozno zahtevo EU po varovalnih ukrepih za zaščito svojih kmetov.
Wiktor Dabkowski/Bloomberg
Države EU, kot sta Francija in Poljska, sporazumu že dolgo nasprotujejo, pri čemer trdijo, da bi odpiranje dostopa do južnoameriške velikanske kmetijske industrije škodilo evropskim kmetom.
Bloomberg Economics je ocenil, da bi sporazum do leta 2040 sprožil gospodarski pospešek do 0,7 odstotka za države Mercosurja in 0,1 odstotka za Evropo. Kljub temu bi EU po analizi geopolitično pridobila največ, če bi se razširila v delu sveta, kjer Kitajska vse bolj pridobiva vpliv.
Sporazum EU–Mercosur ostaja sveti gral za Južno Ameriko. Ustvaril bi integriran trg približno 780 milijonov potrošnikov in verjetno okrepil panoge, kot je kmetijstvo, hkrati pa povečal evropske naložbe v regiji.
Ker Trumpove carine preoblikujejo svetovno trgovino, EU tekmuje s časom, da poišče nova partnerstva in razširi obstoječa ter tako diverzificira trgovanje.
Mercosur je letos podpisal sporazum o prosti trgovini z blokom, ki ga sestavljajo Švica, Norveška, Islandija in Lihtenštajn, znanim kot EFTA. Upajo, da bodo leta 2026 sklenili pogajanja z ZAE in Kanado.
Trgovinski blok si prizadeva tudi, da bi kmalu začel pogajanja z Združenim kraljestvom, je začel pogovore z Vietnamom in Salvadorjem ter dela na oblikovanju trgovinskega okvira z Japonsko.
"Pripravljeni smo iti naprej, ob razumevanju, da ima Evropa svoje časovnice za urejanje notranjih institucionalnih zadev," je v petek novinarjem povedal paragvajski zunanji minister Ruben Ramirez. "Toda hkrati te časovnice niso neskončne."
.webp){kind=icon}
