EU po 25 letih podpisala trgovinski sporazum z Južno Ameriko

V Paragvaju je Evropska unija (EU) in južnoameriški trgovinski blok Mercosur utrla pot enemu največjih trgovinskih območij na svetu. EU in južnoameriški trgovinski blok Mercosur, sta po več kot 25 letih pogajanj podpisali sporazum o prosti trgovini. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta sporazum podpisala v Asuncionu v Paragvaju, teden dni po tem, ko je EU potrdila sporazum z južnoameriškim blokom Brazilije, Argentine, Urugvaja in Paragvaja.

Slovesnost je zasenčil ameriški predsednik Donald Trump, ki je napovedal 10-odstotne carine za evropske države, ki so stopile na stran Danske v njegovem prizadevanju za Grenlandijo.

EU potrebuje nove trgovinske vezi, ker ZDA zapirajo svoj trg

Sporazum Mercosur ustvarja območje proste trgovine za približno 700 milijonov ljudi in bo postopoma odpravil približno 90 odstotkov carin v industrijskem, storitvenem in kmetijskem sektorju, piše Euronews. Evropska komisija ocenjuje, da bi podjetja iz EU pri carinah letno prihranila več kot štiri milijarde evrov. Države Mercosur so se tudi zavezale, da bodo svoje trge javnih naročil odprle evropskim podjetjem pod enakimi pogoji kot domačim konkurentom.

Zagovorniki – na čelu z Nemčijo in Španijo – trdijo, da EU potrebuje nove trgovinske vezi, saj ZDA zapirajo svoj trg, Kitajska pa izvaja vse bolj agresivno trgovinsko politiko. Nasprotniki, ki jih je vodila Francija, pa so poudarjali, da sporazum ogroža evropske kmete, saj jih izpostavlja nelojalni konkurenci latinskoameriškega uvoza.

Sporazum lahko vsaj delno izravna izgube zaradi ameriških carin

Predsednica Evropske komisije je sporazum predstavila kot jasno zavezo k prosti trgovini in odprtim trgom. ''Ta sporazum svetu pošilja močan signal. Namesto carin izbiramo pošteno trgovino, izbiramo produktivno, dolgoročno partnerstvo in predvsem želimo državljanom in podjetjem prinesti resnične in oprijemljive koristi,'' je povedala.

Po oceni nemškega inštituta Ifo lahko sporazum med EU in Mercosur-jem vsaj delno izravna izgube, ki nastanejo zaradi ameriške carinske politike. ''Podpis trgovinskega sporazuma med EU in državami Mercosur-ja je pomemben prvi korak,'' je sporočila Lisandra Flach, vodja Centra za mednarodno ekonomijo pri Ifo. ''Dodala je še, da bodo za izravnavo negativnih posledic ameriške carinske politike potrebni dodatni trgovinski sporazumi z drugimi trgovinskimi partnerji.''

Sporazum je decembra skoraj propadel

Postopna odprava carin za kmetijske proizvode naj bi koristila južnoameriškim kmetijskim velesilam, medtem ko je odprava dajatev za avtomobile, stroje in druge izdelke pozitivna za evropsko industrijo. Kot so ocenili na Bloombergu, bi sporazum do leta 2040 lahko spodbudil gospodarstvo bloka Mercosur za kar 0,7 odstotka, evropsko pa po 15 letih za 0,1 odstotka. Po ocenah Komisije naj bi se izvoz EU v države Mercosur-ja do leta 2040 povečal za 39 odstotkov na 48,7 milijarde evrov, uvoz iz Latinske Amerike pa za 16,9 odstotka na 8,9 milijarde evrov.

Bloomberg Mercury

Sporazum je decembra skoraj propadel zaradi nasprotovanja velikih kmetijskih držav, kot sta Francija in Italija. Toda zaščitni ukrepi, ponujeni evropskim kmetom, so pomagali vplivati ​​na italijansko premierko Giorgio Meloni, zaradi česar je francoski premier Emmanuel Macron ostal brez zadostne podpore, da bi blokiral sporazum, je pisal Bloomberg. Tega mora odobriti še Evropski parlament.

Določene omejitve za kmetijske proizvode ostajajo

Sporazum omejuje brezcarinski dostop za ključne kmetijske proizvode. Letni uvoz govedine bo omejen na 99 tisoč ton z znižano carino v višini 7,5 odstotka, kar ustreza 1,5 odstotka proizvodnje EU. Uvoz perutnine bo omejen na 180 tisoč ton na leto, kar je 1,3 odstotka proizvodnje EU, poroča Euronews.

Argentinski predsednik Javier Milei je Bruselj opozoril, naj novo podpisanega trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem ne "omejuje" z zaščitnimi ukrepi. Na sobotni slovesnosti je Milei trdil, da je treba med izvajanjem sporazuma ohraniti dostop do trga, piše Euractiv.

S podpisom sporazuma je žoga na strani Evropskega parlamenta. Za ratifikacijo je potrebno soglasje zakonodajalcev, poslanci Evropskega parlamenta pa ostajajo razdeljeni predvsem po nacionalnih linijah, čeprav podporniki upajo, da bo podpora vlad EU prepričala neodločene kolege. Nasprotniki bodo podporo preizkusili že prihodnji teden, ko bodo glasovali o resoluciji, ki poziva k izpodbijanju sporazuma pred najvišjim sodiščem EU, še piše Euronews.