Kdo v Evropi skuša obdržati bogataše in kdo jih želi privabiti?

Medtem ko je poletna sezona že v polnem zagonu, je vse bolj verjetno, da bo Grčija znova potrdila svoj položaj med najbolj zaželenimi turističnimi destinacijami za turiste in tudi nekatere državljane drugih držav. 

Po zadnjih raziskavah pa se izkazuje tudi, da je ta sredozemska država vodilna po privlačnosti t. i. programov bivanja na podlagi investicij – program, ki omogoča pridobitev začasnega ali stalnega bivanja v zameno za finančno naložbo v državi gostiteljici.

In Grčija ni edina – številne države iščejo načine, kako pritegniti premožne tujce. Vendar pa se v Evropi vse bolj uveljavlja tudi nasprotni trend: države, ki so tradicionalno znane po visokih davkih, ne želijo izgubiti svojih bogatašev, zato iščejo načine, kako preprečiti odliv bogatašev.

Trenutno Grčija po nedavno objavljenem Henleyjevem indeksu programov rezidence za leto 2025 prejema najvišjo oceno glede možnosti vstopa v državo brez vizuma ali pridobitve vizuma ob prihodu. Indeks sicer ponuja celovit pregled dejavnikov, ki jih investitorji upoštevajo pri iskanju ugodnejših lokacij zase in za svoje družine.

V kategoriji "čas do pridobitve državljanstva" je Grčija ocenjena z devet (od skupno 10 točk), po kakovosti življenja pa z osem. Zanimivo je, da je med drugim tudi teniški zvezdnik Novak Đoković pred kratkim razmišljal o tem, da bi se preselil v Atene.

Kdo še je na lestvici?

Takoj za Grčijo se je kot druga najprivlačnejša destinacija uvrstila Švica, tretje mesto si delijo Italija, Portugalska in Velika Britanija. Na četrtem mestu so Avstralija, Kanada in Španija, ki od aprila 2024 poskuša ukiniti svoj program "zlatih vizumov" za tuje kupce nepremičnin, da bi povečala dostopnost stanovanj za domače prebivalstvo.

Podobno idejo sta pred tem že uresničili Portugalska in Irska, medtem ko uradniki Evropske unije že dalj časa pritiskajo na države članice, naj s takšnimi programi prenehajo.

Bloomberg

Spomnimo: zlati vizum je oblika dovoljenja za prebivanje ali celo državljanstva v zameno za investicijo. Čeprav je praksa znana že desetletja, v zadnjem času znova pridobiva popularnost – skupaj z vedno glasnejšimi kritikami.

Država, kjer ni davka na osebni dohodek

Če se vrnemo k seznamu najprivlačnejših destinacij: poleg evropskih držav so na njem tudi Združeni arabski emirati (ZAE), ki v zadnjih letih postajajo en izmed bolj resnih igralcev na tem področju. Njihov program Golden Visa omogoča desetletno prebivanje za vlagatelje, podjetnike, znanstvenike in umetnike, glavni magnet pa so davčne ugodnosti. V ZAE namreč ni davka na osebni dohodek in na dediščino, vstopnica za ta "klub" pa znaša približno dva milijona dirhamov oziroma nekaj več kot pol milijona evrov – v obliki naložbe v nepremičnine ali sklade.

Nedavno smo pisali o tem, kako posamezniki z visokimi dohodki razmišljajo o selitvi v Dubaj. 

Na šestem mestu Henleyjevega indeksa je sosednja Madžarska, ki je najvišje ocenjena v kategorijah "vstop brez vizuma ali z vizumom ob prihodu" ter "čas obdelave dokumentacije". V kategoriji "čas do državljanstva" ima nekoliko slabšo oceno devet, po "ugledu" pa je ocenjena zgolj s tri.

Sledijo Luksemburg, Singapur, otoške države Jersey, Panama, Kostarika in Malta. Na seznamu so tudi Nova Zelandija, Monako, Združene države Amerike, Hongkong, Latvija, Južna Koreja, Ciper in Tajska. Zadnja mesta zasedata Malezija in Mavricij, ki sta dobila osem točk za "kakovost življenja" in "davčno politiko", sedem za "ugled" ter nižje ocene za ostale dejavnike.

V Evropi na sceno stopajo 'izstopni davki'

Po drugi strani pa se, kot poroča Bloomberg, na Stari celini uveljavlja zanimiv trend. Medtem ko premožni zapuščajo Združeno kraljestvo v iskanju davčnih oaz, kot so Monako, Švica ali Dubaj, številni evropski bogataši z enakimi sanjami ugotavljajo, da iz domovine ne bodo mogli tako zlahka oditi.

Države z visokimi davki po vsej Evropi namreč skušajo zajeziti odhode premožnih posameznikov z uvedbo davka na vrednost njihovega premoženja ob odhodu. Tako imenovani "izstopni davek" (angl. exit tax) je namenjen temu, da posameznika spodbudi k premisleku, preden se odloči za odhod – ali pa da v primeru izselitve plača pošten delež.

Nemčija, Norveška in Belgija so v zadnjih mesecih že razširile uporabo tega davka ali o tem resno razmišljajo. Oktobra lani je nizozemski parlament pozval vlado, naj preuči možnost njegove uvedbe kot del boja proti izogibanju davkom. Tudi v že omenjenem Združenem kraljestvu se delavska stranka Keira Starmerja sooča s pritiski, naj uvede podoben ukrep, s katerim bi zaustavili množični odhod premožnih rezidentov.

Po poročanju Bloomberga gre pri izstopnih davkih za poskus, da država pobere del kapitalskega dobička ali dobička iz premoženja, ki ga je posameznik ustvaril v času bivanja – z utemeljitvijo, da gre za pošteno nadomestilo za uporabo državnih virov.

Vse več držav v tem vidi priložnost za povečanje javnih prihodkov in način, kako bogate prisiliti k večjemu prispevku v proračun. Ti davki pa ostajajo sporni, saj lahko investitorje zavežejo k plačilu visokih zneskov – tudi milijonskih ali milijardnih – za premoženje, ki ga sploh še niso prodali.

Uvedba takšnih dajatev je v zadnjem letu pridobila pomen predvsem zaradi pritiska na državne proračune, ki so posledica stroškov med pandemijo covida-19 in počasnejše gospodarske rasti. Evropske vlade so tako vse bolj prisiljene iskati nove vire financiranja.