Bančni voditelji in svetovalci, zbrani na spomladanskem srečanju Mednarodnega denarnega sklada (MDS), so zavrnili možnost finančne krize, kljub opozorilom, da trgovinska vojna, ki jo vodi ZDA, ogroža stabilnost svetovnih trgov.
Kaotična trgovinska vojna, sprožena z množico carin, ki jih je napovedala, in nato včasih deloma umaknila, vlada predsednika Donalda Trumpa, je povzročila povečano volatilnost na delniških trgih, na trgu valut in ameriških državnih obveznicah. Napovedi globalne gospodarske rasti so bile znižane, nekateri, med njimi tudi predsednik Bundesbanke Joachim Nagel, pa opozarjajo na prihajajočo recesijo.
Strokovnjaki, tudi analitiki agencije Scope Ratings, so opozorili, da bi dogajanja na finančnih trgih lahko sprožila naslednjo finančno krizo. A bančniki, regulatorji in lobisti, ki so se ta teden zbrali v Washingtonu na spomladanskem srečanju MDS, se večinoma s tem ne strinjajo.
Preberi še

MDS poslabšal napovedi, tveganje za še večje poslabšanje
Mednarodni denarni sklad (MDS) znižal napoved rasti za letos za 0,5 odstotne točke.
22.04.2025

Alfred Kammer, MDS: Predvidena rast BDP v regiji prepočasna
MDS predvideva četrtletna nižanja ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk do septembra 2025.
31.05.2024

Po pogovorih v Washingtonu – kaj so ugotovili strokovnjaki MDS?
Mednarodni denarni sklad analizira razmere v Sloveniji.
15.05.2024

Izčrpani zaradi Trumpovih preobratov, trgi si ne morejo oddahniti
Nova borzna realnost že več tednov bega vlagatelje.
24.04.2025
"Negotovost je zelo velika, a to morda ni nič nenavadnega," je povedal predsednik banke Standard Chartered Jose Vinals za Bloomberg in poudaril, da je svet že prebrodil "zapletene trenutke", vključno s pandemijo covida-19.
Čeprav je "nepredvidljivost" razvoja trgovinskih carin "zaskrbljujoča" in bi lahko škodovala posameznim gospodarstvom, če bi podjetja in potrošniki odlašali s finančnimi odločitvami, za zdaj ni bilo "pomembnejših finančnih posledic" razen nihanj na delniških in obvezniških trgih, je dodal Vinals.
V ZDA 20 največjih bank so v nestabilne razmere vstopile okrepljene, ko so se v zadnjih treh letih okrepile za več kot 170 tisoč milijonov dolarjev kapitala, je ta teden poročal Bloomberg. Tudi evropske banke so močno okrepile raven kapitala, kažejo podatki Evropske centralne banke.
Obstaja več ključnih razlik med trenutnimi finančnimi pogoji in tistimi iz prejšnjih kriz, pravi Tobias Adrian, direktor oddelka za denarne in kapitalske trge pri MDS in soavtor v tem tednu objavljenega poročila o finančni stabilnosti.
Med razlikami so odsotnost "motenj na trgih ali institucionalnih zlomov" ter dejstvo, da upočasnitev rasti ne bo dramatična, pravi Adrian. Opozoril je tudi, da je nedavni padec vrednosti nekaterih sredstev sledil zelo visokim začetnim vrednostim, zato bi to lahko obravnavali kot "normalizacijo".
Svetovalci poudarjajo, da odpornost trgov kaže na koristi strogih standardov, uvedenih po finančni krizi leta 2008. Ti standardi so zdaj pod pritiskom zaradi globalnih prizadevanj za deregulacijo.
Zasebno so se regulatorji čudili, kako dobro je finančna industrija prestala zgodovinske spremembe na trgih v zadnjih tednih. Nekateri se bojijo, da bi lahko dobro stanje industrije, ki je stabilno, dobro delujoče in ne kaže znakov težav, spodbudilo klic k zamiku prihodnjih reform in omilitvi že sprejetih, eden izmed njih pa je celo dejal, da bi bilo morda dolgoročno bolje, če bi banke preživele krizo nekoliko slabše, saj bi mini-kriza lahko služila kot koristen opomnik, da so visoki standardi potrebni.

"Ko članice G20 gledajo naprej v negotovo prihodnost, naše najboljše izhodišče za preprečevanje finančne nestabilnosti ob hkratni podpori gospodarski rasti v tem, da sprejmemo ukrepe za zaščito in krepitev odpornosti globalnega finančnega sistema," je ta teden v pismu skupini G20 zapisal Klaas Knot, predsednik nizozemske centralne banke in predsednik Odbora za finančno stabilnost (FSB).
Medtem pa v finančni industriji lobisti še vedno upajo na sprostitev pravil.
"Danes se je vse umirilo. Trgi se niso zrušili," je v četrtek na panelu IMF povedala Kristin Forbes, profesorica globalne ekonomije in menedžmenta na Tehnološkem inštitutu Massachusetts (MIT). "Dobra novica je, da se je vse do zdaj zgodilo precej gladko, a to je opozorilo, da želimo v finančnem sektorju ohraniti pametno regulacijo. Rekla bi, da bodimo previdni glede kakršnekoli deregulacije."
— S pomočjo: Philip Aldrick, Lisa Abramowicz, Jonathan Ferro in Annmarie Hordern
Prevedla Miljana Ivanović- Bloomberg Adria.