Simon Taylor, Hycu: 'Na koncu dneva je pomembno le, kdo ima in varuje podatke'

"Posamezniki in podjetja smo sami odgovorni za zaščito podatkov," o temeljni premisi kibernetske varnosti pravi Simon Taylor, ustanovitelj in izvršni direktor tehnološkega podjetja Hycu, ki ponuja storitve shranjevanja varnostnih kopij podatkov v več oblakih.

Vprašanje kibernetske varnosti in varovanja podatkov je po njegovem mnenju postalo pereča tema zaradi nedavnega izpada podjetja Crowdstrike. Šlo je za budnico, prelomni trenutek z vidika zagotavljanja zaščite in shranjevanja podatkov, pravi, saj so ljudje dojeli, kako ranljivi so podatki v oblaku ter da mora vsakdo sam poskrbeti za varnostno kopijo. "Zavedanje narašča, toda podjetja še vedno niso sprejela vseh potrebnih korakov za tovrstno zaščito," opozarja, pri čemer meni, da so ta zbegana in "preprosto preobremenjena s številnimi možnostmi zaščite podatkov".

Kibernetska varnost je tudi pereča tema bližajočih predsedniških volitev v ZDA, kjer nekateri državni akterji poskušajo "zasejati dvom in kaos o demokratičnem proces in miroljubni predaji oblasti".

Multinacionalka s sedežem v ZDA je prisotna v Sloveniji že od leta 2018, ima 400 zaposlenih in deluje v 78 državah po svetu. "Imamo več kot 4.000 strank, od podjetij do držav," o razsežnostih poslovanja pravi ustanovitelj podjetja, ki pa rasti navkljub za zdaj ne razmišlja o novem krogu izdaje delnic (IPO).

Pa Slovenija? Zdi se mu, da bi morala naša država z vidika privabljanja tujih podjetij in kapitala poseči po rahljanju davčne politike ter hkrati resneje pristopiti k uveljavitvi modela nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami. Glede reforme pokojninskega sistema pa vladi svetuje preučitev ameriškega sistema kombiniranja javnega in zasebnega financiranja, ki bi državi mogočil, "da ne bankrotira".

Ste sicer globalno podjetje, kakšno pa je vaše poslovanje v Sloveniji? Kako ocenjujete poslovno klimo pri nas?

Ko pogledam splošno sliko v Sloveniji, jo za našo dejavnost vidim kot trg, ki je v vzponu. Moram reči, da je bazen inženirskega kadra tukaj zelo širok, rekel bi celo, da je eden največjih na svetu. Čeprav je populacija države majhna, ima relativno veliko profilov, ki jih iščemo. Ti pa imajo tudi ustrezne matematične in praktične veščine, da bi bili resnično uspešni. Zelo smo navdušeni nad vedno novimi kadri, ki jih najdemo in zaposlimo.

Druga stvar, ki bo jo rad poudaril, je, da je celoten trg postal veliko bolj inovativen. Vidimo torej, da podjetja začenjajo na svet kibernetske varnosti gledati na zelo drugačen način. Veste, Hayku je zdaj najhitreje rastoče podjetje za zaščito podatkov na svetu. V 78 državah imamo več kot 4.000 strank. Ko smo začeli delovati na slovenskem trgu, smo tu imeli razvojni oddelek, a ne veliko slovenskih strank. To se je v zadnjih letih začelo spreminjati.

Ugotavljamo, da se vse več bank, športnih ekip in vlad začenja obračati na Haycu. Pravijo nam: 'Skrbi nas kibernetska varnost in varnost naših podatkov. Vemo, da so napadi z izsiljevalsko programsko opremo vse večji problem, in menimo, da nam lahko pri tem pomaga Hayku.'

Slovenija je za nas torej majhen trg, vendar zelo zanimiv, v katerega še naprej vlagamo in bomo vlagali tudi v prihodnje.

Glede na to, da ste v Sloveniji prisotni že od 2018, kako gledate na vpliv politike na poslovno okolje – so desnosredinske vlade bolj naklonjene izvajanju reform, ki izboljšujejo poslovno in naložbeno klimo, ali pa to morda velja to za levosredinske opcije?

Veste, mislim, da je navsezadnje pomembno to, da ustvarjamo gospodarstvo, ki spodbuja inovacije in vzpostavljanje novih podjetij. Da ta lahko tu ne samo začnejo delovati, ampak da imajo dovolj globok kadrovski bazen in pravo raven obdavčitve. Od tega je odvisno, ali je slovenski trg v primerjavi s preostalim svetom konkurenčen.

Če sem iskren, vidim nekoliko mešano sliko. Desno usmerjena vlada je začela proces nižanja davkov, kar je v mandatu te vlade nekoliko zastalo. Mislim, da je to napaka. Ne nazadnje je pomembno, da poiščemo načine, kako lahko privabimo podjetja na slovenski trg.

Druga stvar je, da levosredinska vlada opravlja zelo dobro delo pri zaščiti splošne socialne blaginje države. To je po moji oceni za gospodarstvo na splošno dobro.

Veste, ni pravilnega ali napačnega odgovora, ampak rekel bi, da je treba ne glede na to, katera vlada je na oblasti, začeti iskati načine za nižanje davkov. Podjetništvo je treba narediti bolj vabljivo in dostopnejše, kar pomeni tudi več spodbud podjetjem, da svoje poslovanje prenesejo v Slovenijo in tu tudi ostanejo.

Tretja stvar, pri kateri menim, da je prostor za izboljšave, je ta, da ni dovolj spodbud, s katerimi bi ljudi prepričali, da se sem preselijo. Mi smo globalno podjetje z okoli 400 zaposlenimi v številnih državah. Zato bi radi videli, da bi več naših vodilnih kadrov prišlo v Ljubljano, vendar se pri tem soočamo s prenekatero birokratsko oviro oziroma postopki, zaradi katerih se vse skupaj po nepotrebnem zavleče.

Zato menim, da je treba v državo pripeljati več mednarodno uveljavljenih vodstvenih kadrov ter znižati davke, s čimer bi spodbudili podjetja, da svoje posle razširijo v Slovenijo. To bi ne nazadnje okrepilo tudi domače gospodarstvo.

Kako ocenjujete dela aktualne vlade na področju strukturnih reform, s katerimi si po lastnih napovedih prizadeva konsolidirati javne finance in na drugi okrepiti konkurenčnost domačega gospodarstva. V ospredju sta zlasti davčna in pokojninska, ki se napovedujeta v kratkem.

Na pokojninsko reformo je vezano vprašanje, kaj storiti, ko se začne upokojevati več ljudi kot kdaj koli prej. To je eno od ključnih vprašanj, s katerimi se, tako kot večina držav, spopada tudi Slovenija. In sicer kako upravljati skupne stroške pokojnin glede na naraščajoče število državljanov, ki bodo sčasoma upravičeni do teh sredstev.

Mislim, da smo bili v Združenih državah priča velikemu premiku. Namesto da bi povečali socialno varnost, smo uvedli pokojninski varčevalni mehanizem, ki ga poznamo pod oznako 401K. Gre za mehanizem, v katerega se stekajo prispevki zaposlenih in delodajalca, ki niso obdavčeni. Zbrana sredstva se stekajo v naložbeni račun, zaposleni pa se odločijo, kam jih bodo investirali [denimo v vzajemni sklad].  

Mislim, da bi bil za Slovenijo začetek uvajanja nekaterih od teh bolj inovativnih možnosti navsezadnje odličen način, da država zaščiti ekonomsko varnost svojih državljanov in ob tem ne bankrotira.

Sem velik zagovornik velikega zasebno-javnega partnerstva, ki državi oziroma gospodarstvu omogoča, da se širi in razvija. Uvedba pokojninskega mehanizma, o katerem sva govorila, bi okrepila splošno državno pokojninsko shemo, saj bi dejansko vzeli najboljše iz obeh svetov.

Nekaj podobnega ste sicer glede nagrajevanja zaposlenih predlagali že v svojem zadnjem intervjuju za Bloomberg Adria, v katerem ste dejali, da bi država morala storiti več na področju nagrajevanja zaposlenih v podjetjih z delniškimi opcijami. Tudi ta ukrep gre v smeri soudeležbe zaposlenih in delitvi odgovornosti za dobrobit podjetja. Je država v vmesnem času na tem področju naredila korak naprej?

Se povsem strinjam in menim, da v Sloveniji vlada pomanjkanje ozaveščenosti o nagrajevanju z delniškimi opcijami.

Ena od stvari, ki se dogaja, je, da vlada govori višanju plač zaposlenim, medtem ko v resnici, če pogledate ustvarjanje osebnega premoženja v državah, kot so ZDA, ta povečini prihaja iz naložb. In ni ga boljšega mesta, kamor bi lahko zaposleni vlagali, kot je vase oziroma v podjetja, za katera delajo. 

Če sem torej zaposlen v vzpenjajočem zagonskem podjetju, ki prejema na stotine milijonov dolarjev naložb od podjetij tveganega kapitala po vsem svetu, si kot zaposleni želim, da bi lahko od tega imel čim večjo korist. Sicer s tem ne bi dobil neposrednega in takojšnjega izplačila v obliki plače, a gre zato, da verjamem v lastne sposobnosti in po svojih najboljših močeh pripomorem k rasti podjetja, od česar bom nazadnje imel tudi finančno korist. Sicer ne v obliki plače, a vseeno v obliki delnic, lastniškega deleža.

Menim, da bi morala vlada poskrbeti, da tisti, ki se odločijo za takšno nagrajevanje, niso nesorazmerno obdavčeni. Gre namreč za način, s katerim se rojevajo nova tehnološka podjetja in kar žene razvoj. Če začnemo obdavčevati še nerealizirane dobičke, nerealizirano rast, si v resnici ustvarjamo težavo. S tem zavirate inovacijsko sposobnost države.

Zato bi vlado resnično pozval, da preuči modele, ki jih imajo druge države, in mogoče sistem celo nadgradi. Treba je namreč poiskati načine, s katerimi nagradiš nekoga, ki z uresničevanjem svoje poslovne ideje tvega zelo veliko.

Ali menite, da bi ta možnost obogatila zagonsko sceno v Sloveniji?

Vsekakor, če vzameva za primer tehnološkega velikana, kakršen je Microsoft, ki je vredno več milijard dolarjev, ima ta vedno na zalogi več milijard dolarjev likvidnosti. Navsezadnje je bila večina dobička oziroma njegovega potenciala že dosežena, kajne?

Ljudje, ki so bili z Microsoftom na samem začetku, so zdaj zaslužili svoj denar, saj je to zelo veliko podjetje, čigar rast temelji na dinamiki gibanja trga. Toda v zagonskem podjetju je treba vse te dobičke, ves ta potencial, šele realizirati. Zato menim, da bi morali biti tisti, ki se odločijo, da želijo biti del tega okolja, resnično nagrajeni.

In zakaj je to dobro za Slovenijo? Ker imate tako več razpoložljivega dohodka, ki se razporedi znotraj gospodarstva. Imate več Slovencev, ki kupujejo dražje blago, in na koncu to ustvarja multiplikativni učinek znotraj samega gospodarstva.

Kako pa ocenjujete širšo gospodarsko sliko v svetu, natančneje v EU in ZDA, kjer se začenjajo pojavljati nekatera tveganja, na kar nakazuje razrahljanje monetarne politike največjih gospodarstev sveta?

Kar opažamo v Evropi, je potrditev uveljavljene fraze, da ko se Amerika prehladi, Evropa dobi gripo. Mislim, da smo na splošno priča zelo visokim obrestnim meram. Ko imate okolje z visokimi obrestnimi merami, je to zelo drugačno od sveta, v katerem smo živeli v zadnjih desetih letih.

Veste, so ljudje, ki v vsej svoji karieri niso nikoli videli obrestne mere višje od treh ali štirih odstotkov, zdaj pa se te gibljejo pri osmih, devetih odstotkih. To zagotovo neposredno vpliva na likvidnost globalnega finančnega sistema. Ljudje imajo manj razpoložljivega dohodka, pa naj gre za podjetja ali posameznike, kar prek potrošnje vpliva na preostale dele gospodarstva.

Moramo začeti razmišljati o tem, kako lahko zaščitimo podjetja oziroma kako lahko zagotovimo, da bodo podjetja uspevala v okoljih različnih obrestnih mer, ki smo jih bili mogoče vajeni v preteklosti. Ameriški Fed je pred nedavnim znižal obrestno mero za pol točke, kar je odličen prvi korak. Mislim, da bo v težkih časih izjemno pomembno zagotoviti, da imajo podjetja na voljo dovolj likvidnosti.

Res je, da smo v zadnjih nekaj letih na račun enormno visokih vrednotenj na delniških trgih živeli v nerealnem svetu. To ne pomeni, da so takšna vrednotenja sama po sebi slaba stvar. Kar hočem reči je, da ko govorimo o podjetju, ki ima milijon dolarjev prihodkov, trgi pa ga vrednotijo na milijardo dolarjev, je to prevelik razkorak. Takšna ocena namreč poraja dvome, ali lahko ta podjetja optimistične napovedi dejansko uresničijo.  

Kakšni so načrti Hycuja ne samo v Sloveniji, ampak na splošno v regiji zahodnega Balkana?

Kar počnemo v našem podjetju je, da delamo varnostne kopije občutljivih podatkov podjetij. Ne samo za podjetja, ampak tudi organizacije ter vlade, s čimer jim olajšamo obnovitev podatkov v primeru napada z izsiljevalsko programsko opremo ali v primeru, da so ti izbrisani ali pa preprosto pride do človeške napake, ki povzroči izgubo podatkov.

Če vzameva primer Crowdstrike, je to dejansko zgodba o tem, kako so ljudje prepustili nadzor nad podatki tretji osebi, saj je bilo to najbolj enostavno. Težava je nastala, ker so družbe pri tem pozabile na to, da morajo kljub temu obdržati varnostne kopije lastnih podatkov. Crowdstrike in povečanega števila napadov z izsiljevalsko programsko opremo po vsem svetu je družbe in vlade na to znova opomnil.

Pokazalo se je, kako ranljiv je sistem, pri čemer se je napaka zgodila v samo enem podjetju, pri eni storitvi, pa je šlo vse narobe. Obstala so letališča, vlaki, borze. To je svetovno gospodarstvo stalo na milijarde dolarjev in veliko časa, da so se razmere normalizirale.  

Če se ob tem navežem na vaše vprašanje, Hycu trenutno ščiti in hrani podatke 76 podatkovnih silosih, zaradi česar beležimo izjemno veliko globalno povpraševanje po programski opremi kot storitvi (SaaS – Software as a Service). Vse več držav se zanima za našo storitev, saj jih je primer Crowdstrike spomnil na to, kako pomembna je zaščita podatkov.

Ljudje se zavedajo, da če imajo varnostne kopije svojih podatkov v rokah tretje osebe in tam pride do zapletov, do teh podatkov ne bodo mogli dostopati. Omejeni primer jih je na to tveganje opozoril in odzvali so se.

Glede na to, da se zelo hitro razvijate, ali razmišljate o prvi javni ponudbi delnic (IPO)?

Ko me ljudje vprašajo, kam gremo s Hycujem, kakšni so naši cilji, jim vedno odgovorim, da smo osredotočeni na gradnjo večgeneracijskega podjetja. Sam podjetje oziroma produkt razumem kot nekaj, s čimer lahko zaščitimo globalno podatkovje. To nadalje pomeni, da si lahko z našo storitvijo pomaga sleherno podjetje, država, organizacija. Zato stremimo k temu, da podjetje razvijamo na dolgi rok, saj bomo le tako našim strankam zagotovili trajno korist storitve.

Lahko, da je to tudi IPO, ampak trenutno smo osredotočeni na vzdrževanje tempa rasti ob sočasnem zagotavljanju zaščite podatkov naših strank po vsem svetu.

Glede na vaš osnovni produkt me zanima, ali razmišljate tudi o vstopu na rastoči kitajski trg, kjer pa je zaradi državnega nadzora veliko preprek in tveganj?

Mi resno jemljemo dejstvo, da sta Slovenija in ZDA članici zveze Nato. Glede na to, da smo ameriško podjetje, moramo zagotoviti, da smo zavezani delovanju v korist državam oziroma vladam, ki jim zagotavljamo svoje storitve. To posledično pomeni, da na Kitajskem nismo prisotni in tja tudi ne nameravamo vstopiti. Osredotočeni smo na Zahod in na zvezi Nato prijateljske države.

Ali torej menite, da sta Kitajska in Rusija trenutno največji kibernetski grožnji?

Rekel bi, da če pogledate številke in izvor izsiljevalskih napadov, je Rusija vsekakor pri vrhu. Na spletni strani FBI lahko vidite podatke, ki kažejo, da mnogi akterji od tam delujejo skoraj neovirano. Če je država pri vrhu izvora napadov z izsiljevalsko programsko opremo, potem je to velik problem, saj moramo v podjetjih, kot je naše, poskrbeti za ustrezno zaščito.

Kaj pa napadi na kampanjo obeh kandidatov za predsednika ZDA, kdo stoji za njimi in kakšen je namen? Mar je z napadi res mogoče vplivati na izid volitev?

Mislim, da njihov namen ni vplivanje na sam izid, ampak ustvarjanje ozračja negotovosti in kaosa. Napadi na temeljne demokratične mehanizme in varovala, kot so volitve, so usmerjeni v spodkopavanje teh mehanizmov, v poglabljanje dvoma in zaupanja v proces.

Miroljubna predaja oblasti je temelj ameriške demokracije in v zadnjih nekaj volitvah smo bili deležni naraščajočega števila poskusov njegove erozije, zato da bi zamajali zaupanje državljanov v ta proces, s čimer bi se ustvarilo kaotično ozračje.

Je Slovenija zaradi članstva v Natu bolj izpostavljena tovrstnim napadom od držav, ki niso naklonjene severnoatlantski zvezi?

To je zelo dobro vprašanje, ker napadalci z izsiljevalsko opremo po naših izkušnjah niso tako strateško usmerjeni, kot se morda zdi. Večino jih zanima denar, zato so tarče napadov tisti, ki jim lahko poplačajo izsiljevanje. ZDA denimo niso glavna tarča le zaradi politične in ideološke dimenzije, ampak tudi zato, ker gre za najbogatejšo državo na svetu.

Kriminalci ne gledajo poročil in ne spremljajo, kaj se dogaja v svetu politike, zanima jih denar in kako do njega priti. Zato menim, da so gospodarsko uspešne države, kakršni sta ZDA in Slovenija, tako pogosti tarči napadov.

Se slovenska podjetja po vaših izkušnjah dovolj zavedajo kibernetske ogroženosti in ali naredijo dovolj za zaščito svojih podatkov?

Od primera Crowdstrike se razmere izboljšujejo, zavedanje narašča, toda podjetja še vedno niso sprejela vseh potrebnih korakov za zaščito. Težava je, da so preprosto preobremenjena s številnimi možnostmi zaščite podatkov, ki jim jih na vsakem koraku ponujajo najrazličnejši ponudniki storitev kibernetske varnosti.

Moj nasvet podjetjem je zato naslednji: Ne zidajte svojega kibernetskega obzidja višje, ne poglabljajte svojih obrambnih jarkov, ampak poskrbite za to, da ko pride do napada, so vaši podatki zaščiteni z varnostno kopijo. Zgolj to je vaša najbolj učinkovita zavarovalna polica.  

Kaj pa umetna inteligenca (UI), ki je trenutno zelo vroča tema – kako bo ta vpliva na kibernetsko varnost in kakšni so možni aplikativni vidiki?

Gre za dve strani istega kovanca, saj ima UI izjemen potencial v svetu kibernetske varnosti in obenem potencialno znatne škodljive posledice z vidika napadov z izsiljevalsko opremo. Globoki ponaredki [deepfake] bodo postali bolj vsakdanji in trajalo bo nekaj let, preden bomo ugotovili, kako se z njimi učinkovito spoprijeti. Tudi stanje z vidika števila izsiljevalskih napadov se bo prej poslabšalo kot pa izboljšalo, stvari se bodo zapletle.

Po drugi plati, pa nam UI pomaga pri boju proti kibernetskim napadom, saj pripomore k zaznavanju anomalij v sistemu. V podjetju UI uporabljamo za zaznavanje groženj, da ugotovimo, kje in kako je prišlo do napada, ter da zagotovimo obnovo izgubljenih podatkov.

Predvidevam, da bo UI uporabljena tudi pri zaščiti glasovne identitete. V primeru telefonskega klica bo denimo z njo mogoče zaznati, ali gre za računalniško generiran glas ali pravo osebo.

Za stranke bo največji izziv kompleksnost ponudbe produktov oziroma storitev kibernetske varnosti, saj se bo ta na račun UI močno povečala. Zato je Hycu osredotočen, da postanemo nekakšen švicarski nož kibernetske varnosti oziroma zaščite podatkov in svojim strankam ponudimo celovito in sistematično zaščito.

Kaj pa odgovorna in etična uporaba UI, je ta dovolj regulirana? Izrael denimo v svojih napadih na Gazo tehnologijo uporablja za določanje ciljev, za prepoznavanje, ali gre za borce ali civiliste. Je to etično sprejemljivo?

Namesto da komentiram primer, ki ga izpostavljate, bom rekel, da je UI preohlapno regulirana. Večina držav za urejanje področja zakonodaje nima dovolj znanja, zato predlagam, da poskušajo v prvi fazi preučiti in razumeti UI. V Sloveniji imate strokovnjake s tega področja, me pa zanima, ali so v stiku z vlado, z zakonodajno vejo in ali ji svetujejo, kako se lotiti problema. Problem je, da ne moremo čakati, tehnologijo moramo razumeti danes, da jo bomo zakonodajno opredelili jutri.

Nisem pristaš pretiranega regulatornega omejevanja industrije, vendar je pri UI preprosto preveč lukenj v znanju, ki se bodo sčasoma samo še povečevale, če njenega razvoja ne bomo pozorno spremljali.

Imam devetletnega sina in želim si, da bi odraščal v svetu, ki je varen, kjer imajo ljudje službe in sodelujejo za izboljšanje prosperitete globalnega gospodarstva. Zato menim, da je treba UI preučiti in regulirati, da bo ta varna in koristna za uporabo.

Vaš sin ima verjetno pametni telefon, na njem pa morda naloženo aplikacijo TikTok. Menite, da so varnostni pomisleki, ki se pojavljajo v zvezi s kitajsko aplikacijo, češ da zbira osebne podatke, do katere imajo dostop organi centralne vlade v Pekingu, upravičeni?

Podrobnosti delovanja aplikacije ne poznam dovolj dobro, a rekel bi, da je v današnjih ZDA skoraj neverjetno, da bi se obe politični struji o nečem strinjali, in glede na to, da se strinjata okoli nevarnosti TikToka, lahko rečemo, da je že to zadosten razlog, da smo pozorni na nevarnosti njegove uporabe.

Moj sin ne uporablja TikToka in moje mnenje je, da je otroka bolje čim kasneje izpostaviti svetu družbenih omrežij in mrežnim igram, saj snovalci z njimi izkoriščajo otroke. To je velik problem in kot starši moramo biti zelo pozorni na to, s kom naši otroci prek aplikacij stopajo v stik.

Podobni pomisleki se namreč pojavljajo tudi pri kitajskih električnih vozilih, ki naj bi prek tipal zbirala osebne in druge metapodatke, ki jih prek interneta pošiljajo nazaj v centralo, do katere imajo dostop kitajski državni organi. Je ta strah upravičen? EU denimo prav zato razmišlja o njihovem nadaljnjem omejevanju.

Gre vsekakor za utemeljene pomisleke. Poglejte, če izločiva tehnološko komponento in rečeva, da bo tuja vojska zakorakala po ulicah Ljubljane in si zabeležila sleherno podrobnost mesta, podatke pa v naslednjem koraku posredovala vladi, ki jih bo potem izkoristila in uporabila proti vam, bi se verjetno strinjala, da je to nekaj groznega. Ko je takšen princip uporabljen v e-vozili, pa si ljudje rečejo: No, saj morda ni tako hudo. A po moji oceni je to povsem ista stvar.

To ne pomeni, da je treba e-vozila iz Kitajske prepovedati, a treba se je zavedati tveganj in jih omejiti. Smo na negotovem terenu razvoja tehnologije, ki je ne bi hotel apriori prepovedati. Zadeve je treba analizirati in v naslednjem koraku zagotoviti, da ne prihaja do anomalij ali zlorab.

Vse skupaj bi zaokrožil z nasvetom, da moramo biti kot posamezniki ali podjetja odgovorni do svojih osebnih podatkov, s katerimi moramo ravnati preudarno in jih ustrezno zaščiti. Vaši podatki danes predstavljajo vas kot osebo ali podjetje, saj zajemajo vse, od zdravstvenih datotek, financ, življenjskih navad do podatkov o vaši družini, otrocih, ne nazadnje lastne identitete. Zato ni razloga, da bi vse te podatke prostovoljno in brez dovoljenja dali na vpogled tretjim osebam.

Navsezadnje se moramo vprašati, kdo ima in varuje naše podatke – ali ste to vi ali pa se pri tem zanašate na nekoga drugega?

Naše raziskave med strankami kažejo, da kar 60 odstotkov vprašanih meni, da njihove podatke ustrezno varujejo drugi, ki jim bodo v primeru izgube teh podatkov omogočili dostop do varnostne kopije. Kar pa preprosto ni res, saj podjetja, ki zagotavljajo hrambo podatkovja v oblaku, ne zagotavljajo njihove varnosti. Ta odgovornost je glede na splošno sprejeta pravila industrije na vas osebno. V Hycuju pa našim strankam zagotavljamo prav to storitev varnostne kopije podatkov, do katere lahko dostopate v vsakem trenutku oziroma ko pride do izgube primarnih podatkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar