Trump grozi z uvedbo sekundarnih carin. Katere države so na udaru?

Danes je dan D, ko bo Donald Trump, kot sam pravi, na dan osvoboditve napovedal recipročne carine. "Dan osvoboditve pomeni konec izkoriščanja drugih držav, ki so ZDA v nepojmljivem obsegu izkoriščale desetletja," pravi.

Med najbolj kontroverznimi ukrepi v Trumpovem naboru so tako imenovane sekundarne carine. Te se precej razlikujejo od klasičnih carin, saj se uvajajo zaradi trgovinskih odnosov z državami, ki ne sledijo ameriškim zahtevam. Njihov namen je izvajati pritisk na tuje države, ki ne delujejo skladno z domnevnimi ameriškimi gospodarskimi interesi, ne usklajujejo svoje zunanje politike z ameriškimi geopolitičnimi cilji ali ne vodijo notranje politike po ameriških navodilih.

Cilj te strategije je osamiti države, ki ne sledijo določenim političnim in gospodarskim pravilom, ter spodbuditi mednarodne partnerje, da premislijo o svojih trgovinskih in političnih odnosih z državami, ki se ne skladajo z ameriškimi interesi.

Država uvoznica izdelkov iz sankcionirane države lahko postane tarča sekundarnih carin, tudi če sama ni neposredno sankcionirana. Ta pristop je zasnovan tako, da čim več držav prisili v težko odločitev: ali ohraniti trgovinske odnose z ZDA ali z državami pod sankcijami. Glede na to, da so ZDA največji uvozni trg na svetu, so lahko gospodarske posledice takšne izbire izjemno resne.

Katere države so na Trumpovi tarči? Seznam je kar dolg.  

Bloomberg

 

Kriminalci in tolpe iz Venezuele

Doslej je Trump trikrat zagrozil s tako imenovanimi sekundarnimi carinami. S 25-odstotnimi carinami na uvoz v ZDA je zagrozil vsem državam, ki uvažajo nafto iz Venezuele. Kot razlog je navedeno, da Venezuela "namerno in zahrbtno" v ZDA pošilja kriminalce, člane tolp in nasilneže.

Gospodarstvo Venezuele je popolnoma odvisno od izvoza surove nafte. Nekoč je bila Venezuela velika izvoznica tako surovin kot predelane nafte, vendar se je po nacionalizaciji naftne industrije stanje hitro poslabšalo, zato je danes uvoznica naftnih derivatov, kot je gorivo. Zaradi propadanja infrastrukture in predelovalnih obratov po nacionalizaciji Venezuela danes izvaža surovo nafto in uvaža gorivo ter surovine.

Največji uvoznik je vseeno Kitajska, zato se grožnja s sekundarnimi carinami nanaša predvsem nanjo. V zadnjih letih je močno narasel izvoz surove nafte iz Venezuele v Indijo, eno redkih držav, ki jim Trump še ni neposredno zagrozil s carinami.

Med evropskimi državami je pomembna uvoznica venezuelske nafte Španija, zaradi česar bi lahko celotna EU postala ranljiva za uvedbo sekundarnih carin. Medtem Kuba vzdržuje posebno gospodarsko sodelovanje z Venezuelo, pri katerem v to državo pošilja zdravnike v zameno za redne dobave nafte.

Iranski jedrski program

Pogajanja med ZDA in Iranom o razvoju jedrskih zmogljivosti te države – za katere ZDA trdijo, da vodijo v izdelavo jedrske bombe, Iran pa trdi, da so cilji jedrskega programa izključno civilni – potekajo že desetletja.

Pogajanja o iranskem jedrskem programu, podpisovanje sporazuma in nadzor nad izvajanjem so ena večjih geopolitičnih preokupacij administracije v Washingtonu vsaj od začetka tega stoletja. Trump se je odločil presekati ta gordijski vozel.

Glavna uvoznica surove nafte iz Irana je Kitajska, druga pa Indija. Obe državi s kompleksno mrežo finančnih posrednikov, pretovornih pristanišč v tretjih državah in "floto v senci" kršita mednarodne sankcije, v zameno pa kupujeta surovo nafto po nižji ceni od tržne. Nekateri viri poročajo, da del iranskega izvoza nafte najde pot tudi do evropskih držav. Zanimivo je, da Turčija, čeprav velja za geopolitičnega tekmeca Irana na Bližnjem vzhodu, še vedno uvaža iransko nafto, predvsem zaradi njene ugodnejše cene.

Premirje v Ukrajini

Ena od Trumpovih predvolilnih obljub je bila ustavitev vojne v Ukrajini, in to v 24 urah. Seveda je tako hitro rešitev mogoče pričakovati le v najbolj optimističnih fantazijah gorečih Trumpovih privržencev. Trump se je pozneje branil, da ni bil resen, ko je to dejal.

Očitno frustriran zaradi počasnosti pogajanj o premirju je Trump zagrozil Rusiji s sekundarnimi carinami oziroma z uvedbo carin državam, ki iz Rusije uvažajo nafto in plin. Klasične carine bi bile nesmiselne, ker ZDA že od leta 2022 ne uvažajo niti nafte niti plina iz Rusije, pred vojno v Ukrajini pa je bil ta uvoz simboličen. Vendar so ZDA pomemben trg za izvoz državam, ki uvažajo velike količine nafte iz Rusije. Z uvedbo carin tem državam jih Trump želi prisiliti, da nehajo uvažati nafto in plin iz Rusije. S tem bi Rusija ostala brez glavnih prihodkov za vodenje vojne.

Bloomberg

 

Največja uvoznika surove nafte iz Rusije sta Kitajska in Indija, ki sta leta 2023 skupaj dosegali okoli 90 odstotkov izvoza te surovine iz Rusije v skupni vrednosti 122 milijard dolarjev. Izvozili so za 52 milijard dolarjev predelane nafte (gorivo, kerozin, olje za mazanje itd.), največ v Turčijo (23 odstotkov), na Kitajsko (14 odstotkov), v Brazilijo (11 odstotkov) in Indijo (9 odstotkov).

Velik del ruskega izvoza pomeni tudi zemeljski plin. Leta 2023 so ga največ izvažali na Kitajsko (30 odstotkov), Japonsko (11 odstotkov), Madžarsko (9 odstotkov), Slovaško (9 odstotkov), v Španijo (6 odstotkov) in Francijo (6 odstotkov). Veliki uvoznik tega energenta iz Rusije v regiji Adria je Srbija, skupno za 1,19 milijarde dolarjev, kažejo podatki Observatorija ekonomske kompleksnosti (OEC).

Seznam držav je dolg

Seznam držav, ki bi lahko postale kolateralne žrtve Trumpovih pritiskov na Venezuelo, Iran in Rusijo, je dolg. Kitajska, Indija, Brazilija, Španija, Kuba, Turčija, Japonska, Madžarska, Slovaška, Francija itd. Glavno vprašanje ostaja, ali bo Trump uvedel sekundarne carine že ob minimalnem uvozu iz Venezuele, Irana in Rusije ali pa se bo osredotočil izključno na največje trgovinske partnerje teh držav.

Sama EU še ni popolnoma izključila Rusije iz svojega uvoza energentov, pri čemer je v letu 2024 ruski plin še vedno pokrival približno šestino evropskih potreb po tem energentu. Razlog so države, kot so Madžarska, Slovaška in Češka, ki so še vedno močno odvisne od dobave plina iz Rusije. Kljub temu je celoten obseg uvoza ruskega plina v EU danes nekajkrat manjši v primerjavi s časom pred začetkom vojne v Ukrajini. Med državami regije Adria imata pomemben uvoz energentov iz Rusije Srbija in Makedonija.

Donald Trump je nepredvidljiv, zato so možni vsi scenariji – od tega, da opusti sekundarne carine, do tega, da jih uvede vsem, ki uvažajo le "kapljico" nafte in plina iz Venezuele, Irana in Rusije. Vendar so kot sredstvo prisile sekundarne carine nedvomno močno orodje, saj njihova moč temelji na dejstvu, da so ZDA največji svetovni uvoznik in največji trg na svetu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar