Top 5 novic za začetek dneva: Halo, tukaj Donald

Dobro jutro. V nov teden z vami vstopam Aleš Kovačič, novinar Bloomberg Adria. Predsednik Donald Trump naj bi jutri govoril z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom o predlogu načrta za konec vojne v Ukrajini. "Govorila bova o ozemlju. Govorila bova o elektrarnah," je dejal Trump in dodal, da že potekajo pogovori o "delitvi določenega imetja" med Rusijo in Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem opozoril, da si Rusija nikakor ne želi hitrega konca vojne, kar je glede na okrepljene napade na ukrajinske položaje v ruski regiji Kursk, verodostojna ocena.

Analitiki menijo, da si Kremelj z zavlačevanjem kupuje čas, v katerem bi zasedel čim več ozemlja, obenem pa z vsakokratnim pogojevanjem pod pretvezo, da se z Ukrajino ni mogoče dogovoriti, ne odtujil ZDA. Zdi se, da Putinova sugestija na Trumpa učinkuje kot urok. Razlog zato je njegova želja po zapuščini mirovnika. Ameriška televizija ABC je včeraj predvajala posnetek, v katerem je Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz na vprašanje, ali bi ZDA sprejele mirovni sporazum, v katerem bi Rusija lahko obdržala ozemlja, odgovoril: "Ali bomo vsakega Rusa pregnali z vsakega centimetra ukrajinskih tal?" Ob tem pa dodal, da morajo pogajanja temeljiti na "realnosti". Očitno je ruska realnost čez noč postala tudi ameriška.

Trump udaril po hutijevcih

Ameriški predsednik je vojski v soboto ukazal napade na položaje hutijevcev v regiji Rdečega morja, ki so v minulem letu izvedli več napadov na svetovno trgovinsko ladjevje, kar je ogrozilo globalne dobavne verige in podaljšalo ter podražilo plovbo iz Evrope v Azijo. Napadi so terjali 31 žrtev. Trump je v soboto na omrežju Truth Social napovedal, da bo uporabil smrtonosno silo, če hutijevci ne bodo nehali napadati tovornih ladij ter ogrožati svetovne trgovine. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je včeraj napovedal, da bodo ameriški napadi neizprosni vse dokler se hutijevski napadi ne bodo končali.

Trump je bil ob tem kritičen tudi do Irana, od katerega je zahteval, da nemudoma preneha podpirati upornike. Hutijevci so napovedali, da se bodo na napade odzvali, iransko zunanje ministrstvo pa, da Washington nima pravice narekovati zunanje politike Teheranu, navaja Bloomberg. Cena nafte je za kratek čas poskočila na nad 70 dolarjev za sod tipa brent.

Francija: Carine na viski so napaka

Francoski premier Francois Bayrou je v nedeljo dejal, da je Evropska unija verjetno storila napako, ko se je v svojem odgovoru na ameriške carine osredotočila na ameriški viski, in pozval k pogajanjem. Pri tem je izpostavil negativne posledice za francoske proizvajalce konjaka in vinarje. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč minuli četrtek zagrozil, da bo uvedel 200-odstotne carine na vsa vina in druge alkoholne izdelke iz EU, če bo unija uresničila napovedi o uvedbi carin na ameriški viski. "Ali je bilo storjenih nekaj napačnih korakov? Verjetno da, saj je bil viski vključen, kot da bi nam v EU predstavljal trgovinsko grožnjo," je po navedbah Reutersa dejal Bayrou o dajatvah, o katerih razmišlja EU kot odgovor na predhodne ameriške carine na jeklo in aluminij.

Baidu predstavil tekmeca DeepSeeku

Kitajsko podjetje Baidu je včeraj sporočilo, da uvaja dva nova modela umetne inteligence, vključno z novim klepetalnikom, ki se osredotoča na sklepanje in naj bi bil konkurenčen modelu podjetja DeepSeek. "ERNIE X1 je enako zmogljiv kot DeepSeek R1, a je za polovico cenejši," je o enem od novih modelov sporočil Baidu. X1 ima "močnejše zmožnosti razumevanja, načrtovanja, razmišljanja in razvoja", trdijo pri Baiduju in dodajajo, da je to prvi model, zmožen globokega razmišljanja, ki samostojno uporablja orodja. Baidu je bil eden prvih kitajskih tehnoloških velikanov, ki je predstavil klepetalnik v slogu ChatGPT, a do širše uveljavitvijo svojega LLM Ernie doslej ni prišlo, čeprav podjetje trdi, da je njegova zmogljivost primerljiva z GPT-4 podjetja OpenAI, navaja CNBC.

V Nemčiji popularna shema krajšega delavnika

Raziskava münchenskega inštituta Ifo je pokazala, da je februarja 17,9 odstotka nemških podjetij koristi shemo skrajšanega delovnika. Novembra 2024 je bilo takšnih 16,9 odstotka. V prihodnjih mesecih koriščenje ukrepa subvencioniranega skrajšanega delovnega časa v svojih podjetjih pričakuje 25,4 odstotka industrijskih podjetij, kar nakazuje na nadaljevanje nemške gospodarske recesije. "Industrija se na stalno gospodarsko upočasnitev odziva tako s skrajšanim delovnim časom kot ukinjanjem delovnih mest. Vendar pa je glavni poudarek na ukinjanju delovnih mest, kar kaže na to, da podjetja trenutnih razmer ne ocenjujejo le kot začasne krize," je objavo pospremil raziskovalec pri Ifu Sebastian Link.

Najbolj brano

Trgovci: Zanimanje za zlato raste. Koliko ga kupimo Slovenci?

Zlato rekordno: prvič čez 3.000 dolarjev, vlagatelji bežijo na varno

Prihaja dva tisoč stanovanj: Cena bo 'definitivno' padla

Borze obarvane rdeče: Koliko časa ponavadi trajajo popravki

Kako bo ameriška rezerva bitcoinov dejansko delovala?

Danes spremljamo

Danes se bodo sestali zunanji ministri EU, ki bodo razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini. Banka Slovenije bo objavila podatke o bruto zunanjem dolgu, plačilni bilanci in mednarodnih rezervah. Na Kitajskem bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji, brezposelnosti in maloprodaji. OECD bo objavil kratkoročne napovedi za svetovno gospodarstvo. V ZDA bodo objavili podatke o maloprodaji.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar