Ameriški predsednik Donald Trump je razburkal svetovno gospodarstvo in trge z obljubo o uvedbi kazenskih carin za največje trgovinske partnerje ZDA. Doslej je uvedel 10-odstotne carine na kitajski uvoz, odložil načrte za udarec Mehike in Kanade s 25-odstotnimi carinami in nakazal, da se bo kmalu lotil Evropske unije. Toda poleg vsega hrupa imajo carine posledice tudi na terenu.
Tako delujejo – od tega, kdo dejansko plača, do načina zbiranja prihodkov od carin.
Kaj so carine in čemu služijo?
Carine so davki, uvedeni na uvoženo blago in kot vsi davki so vir državnih prihodkov. Države so se dolgo zanašale nanje, da so podpirale lokalno industrijo tako, da so tuje izdelke dražile. Trump jih uporablja tudi kot vzvod za doseganje ciljev svoje zunanjepolitične agende. Tako je bilo z načrtovanimi carinami na uvoz iz Mehike in Kanade: Trump se je strinjal, da jih bo preložil do 1. marca, potem ko sta se sosedi ZDA dogovorili, da bosta sprejeli strožje ukrepe za boj proti migracijam in trgovini z mamili na meji.
Preberi še
![Trump s carinami gradi globalno ekonomijo 2.0 - kaj nas čaka?](/data/images/2024-10-30/72097_donald-trump-kampanja-bloomberg-adria_kf.jpg)
Trump s carinami gradi globalno ekonomijo 2.0 - kaj nas čaka?
Ekonomistka Katja Zajc Kejžar: Svet čaka slabitev mednarodne trgovine in zmanjšanje blaginje.
pred 7 urami
![Trgovinska vojna je tu: Kitajci vračajo Trumpu udarec; 'žrtev' tudi Google](/data/images/2024-10-29/72052_trump-i-xi_kf.jpg)
Trgovinska vojna je tu: Kitajci vračajo Trumpu udarec; 'žrtev' tudi Google
Danes začnejo veljati Trumpove 10-odstotne carine na kitajsko blago. Kitajci vračajo udarec.
04.02.2025
![Kaj Trumpova 'najbolj neumna trgovinska vojna' prinaša Sloveniji?](/data/images/2023-12-20/49920_405682939_kf.jpg)
Kaj Trumpova 'najbolj neumna trgovinska vojna' prinaša Sloveniji?
Luka Koper: Če se bodo na račun carin podražile ZDA, se bo okrepila Azija, to bomo izkoristili.
04.02.2025
Kako se carine zbirajo in uveljavljajo?
Ameriško ministrstvo za finance je odgovorno za določitev predpisov o pobiranju carin, vendar je ameriška carinska in mejna zaščita (CBP) vladni organ, ki ima nalogo, da jih uveljavlja v skoraj 330 vstopnih pristaniščih po vsej državi – kar vključuje cestne, železniške, morske in zračne mejne prehode. Agenti CBP pregledujejo dokumentacijo, izvajajo revizije ter pobirajo dajatve in kazni. Denar se zbere v času carinjenja in položi v splošni sklad ministrstva za finance. Tisti, ki pa ne bodo pravilno opisali količine, kategorije ali porekla določenega izdelka – bodisi namenoma bodisi iz malomarnosti – bodo kaznovani.
Nekatero blago večkrat prečka meje, preden postane končni izdelek – na primer avtomobil z deli, izdelanimi v ZDA, sestavljenimi v Mehiki in ponovno uvoženimi v ZDA. V skladu s pravili CBP so izdelki, izdelani v ZDA, ki so ponovno uvoženi v državo, ne da bi jim bila "izboljšana" vrednost, oproščeni dajatev. Drug primer: Recimo, da ZDA izvažajo zlato v Indijo, kjer ga uporabljajo za izdelavo uhanov. Za končni izdelek bodo ob ponovnem vstopu v ZDA veljale carine. V tem primeru bi bila obdavčena celo vrednost zlata.
Bloomberg
Koliko denarja ustvarijo carine?
Medtem ko so bile carine včasih glavni vir prihodkov vlade ZDA, so v večjem delu preteklega stoletja predstavljale le majhen delež prihodkov vlade. Od lanskega leta so predstavljali manj kot tri odstotke zveznih prihodkov, glede na analizo vladnih podatkov, ki jo je opravila centralna banka St. Louisa.
Če bi bile trajno uvedene, kot je bilo prvotno predlagano, bi lahko skupne carine za Kanado, Mehiko in Kitajsko ustvarile 1,1 bilijona dolarjev dodatnih stroškov za ameriške uvoznike v naslednjem desetletju, po ocenah nestrankarskega možganskega trusta Tax Foundation. Samo leta 2025 skupina predvideva, da bi politika lahko zvišala dajatve za skoraj 110 milijard dolarjev.
Možganski trust ocenjuje, da carine, ki jih je Trump v svojem prvem mandatu uvedel na kitajsko blago in so bile razširjene med predsedovanjem Joeja Bidna, trenutno ustvarjajo 77 milijard dolarjev letnega prihodka.
Kdo plača carine?
Raziskave so pokazale, da so potrošniki in podjetja v ZDA tisti, ki nosijo stroške višjih dajatev. Tuji proizvajalci lahko zmanjšajo svoje prodajne stroške, del stroškov pa lahko prevzamejo tudi uvozniki iz ZDA. Da bi se izognila nižjim dobičkom, se podjetja pogosto odločijo za zvišanje cen in namesto tega del teh stroškov prenesejo na potrošnike.
Vendar pa obstajajo možne vrzeli, kot je postopek izvzetja, ki podjetjem omogoča, da zaprosijo za oprostitev carin, če bi njihovo plačilo neupravičeno škodovalo njihovemu poslovanju in ni bilo drugih možnosti za nakup izdelkov iz druge države.
Kakšne so posledice uvedbe carin?
Nedavna zgodovina trgovine ZDA s Kitajsko pomaga razložiti, kaj se zgodi, ko so uvedene carine. Med svojim prvim mandatom je Trump uvedel vrsto carin na kitajske izdelke, vključno z jeklom, aluminijem in motorji. Kitajska je z dobave enega od petih izdelkov, ki so jih ZDA uvažale pred Trumpovo prvo trgovinsko vojno leta 2018, leta 2023 predstavljala le 14 odstotkov ameriškega uvoza.
Poleg tega se uvozniki ob udarcu prelevmanov pogosto zatečejo k izogibanju dajatvam. To je mogoče storiti tako, da se blago pošilja prek tretje države, pri čemer se vrednost izdelkov podpiše ali napačno označi kot podobno blago, ki ima nižje stopnje dajatev. Ekonomisti banke Goldman Sachs so pred kratkim ugotovili, da je mogoče z izogibanjem carinam razložiti kar 90 milijard dolarjev od ocenjenega umika ameriškega uvoza iz Kitajske v višini 240 milijard dolarjev v primerjavi z ravnmi pred trgovinsko vojno.
Luka Rijeka
Kaj je "zunanja davčna služba", ki jo predlaga Trump?
Trumpova administracija je predlagala ustanovitev ločene zunanje davčne službe za pobiranje dajatev kot del njegove trgovinske politike " Amerika prva". Analitiki so ugotovili, da prihodki od tarif niso "zunanji" vir, saj dajatve plačujejo uvozniki s sedežem v ZDA, ki prenesejo vsaj del stroškov na ameriške potrošnike. Kljub temu koncept poudarja Trumpovo željo, da carine na tuji uvoz oblikuje kot vir prihodkov, ki ga ne nosijo davkoplačevalci.
Kaj vse to pomeni za trgovinske pogodbe?
ZDA imajo prostotrgovinske sporazume z 20 trgovinskimi partnerji po vsem svetu – vključno z Mehiko in Kanado s sporazumom, znanim kot USMCA ali nova NAFTA. V teh sporazumih se države zavežejo, da bodo carinske stopnje znižale proti nič. Kljub temu bi bile Trumpove zdaj odložene carine za Mehiko in Kanado v nasprotju s trgovinskim sporazumom med tremi državami, ki naj bi se ponovno pogajal leta 2026. Trump je s carinami grozil tudi Kolumbiji, preden je bil v zadnjem trenutku dosežen dogovor.
Kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) so ZDA zavezane pravilom, vključno z omejitvami uporabe subvencij ter trgovinskimi ovirami, kot so carine in kvote. Ministrstvo za trgovino v Pekingu se je v odgovor na Trumpov zadnji krog carin za Kitajsko zavezalo, da bo vložilo "tožbo" proti ZDA pri STO in obsodilo splošne carine kot "resno kršitev" pravil mednarodne trgovine.