Šest let od podpisa Pariškega podnebnega sporazuma so letne finančne naložbe v ukrepe proti podnebnim spremembam po vsem svetu leta 2021 presegle mejo 1 bilijona dolarjev, kaže nova raziskava ameriške neprofitne organizacije Climate Policy Initiative (CPI).
Vendar bi se moral ta znesek do leta 2030 še petkrat povečati, da bi se svet izognil najhujšim posledicam podnebnih sprememb, opozarja organizacija.
Povprečni letni finančni tokovi v letih 2021 in 2022 bodo znašali 1,3 milijarde dolarjev, kar je dvakrat več kot v letih 2019 in 2020, izhaja iz ta mesec objavljenega poročila CPI Global Landscape of Climate Finance 2023. Vendar je bila dobra četrtina tega povečanja posledica večje razpoložljivosti podatkov.
Preberi še
Duška Godina: Trditve gospodarstva o visokih cenah elektrike so pavšalne
Direktorica Agencije za energijo o izzivih slovenske energetike, cenah elektrike in plina, obnovljivih virih energije in regulaciji trga.
15.11.2023
IEA: Svetovno povpraševanje po nafti bo do 2030 doseglo vrhunec
Kitajska, ki že leta poganja rast svetovne porabe surove nafte, v naslednjih nekaj letih "izgubila apetit".
24.10.2023
Energetiki pred milijardnimi vlaganji
Izziv bo integracija proizvodnje iz obnovljivih virov v omrežje.
23.10.2023
Slovenski Interenergo na Hrvaškem gradi novo sončno elektrarno
Sončna elektrarna Bukovica ima konično moč 6,25 megavata.
18.10.2023
Pri zelenem prehodu je država vodja ekipe
Država mora pospešiti postopke za izdajo dovoljenj podjetjem za zeleni prehod, pravi Antonija Božič Cerar.
13.10.2023
Podjetjem do 25 milijonov spodbud za baterijske hranilnike
Prihodnje leto bi lahko prišlo do buma prodaje baterijskih hranilnikov.
06.09.2023
Damjan Seme, DEM: Po več kot 20 letih z močnim investicijskim ciklom
Govorili smo direktorjem Dravskih elektrarn Maribor Damjanom Semetom.
04.09.2023
Investicije niso le strošek - za podjetja obstajajo ogromne priložnost za zaslužek
"Čeprav je prekoračitev praga 1 bilijona dolarjev nedvomno dobra novica, je treba poudariti, da to predstavlja le 1 odstotek svetovnega BDP," je ob predstavitvi poročila dejala Barbara Buchner, globalna izvršna direktorica pri CPI. "Vsi akterji morajo zdaj pospešiti naložbe, da bi znatno zmanjšali prihodnje gospodarske in družbene stroške, vendar ne gre le za stroške - za podjetja obstajajo ogromne priložnosti," so besede Barbare Buchner povzeli na www.energymonitor.ai.
Večina denarja se je stekela v obnovljive vire energije in promet z nizkimi izpusti.
Vendar bolj ko svet odlaša s povečevanjem naložb, dražje postajajo - tako v zvezi z blaženjem globalnega dviga temperature kot z odpravljanjem njegovih posledic. Raziskava CPI kaže, da bi bili v skladu s sedanjo politiko in naložbenimi obveznostmi kumulativni stroški podnebnih sprememb desetkrat višji od ocenjenih naložb, potrebnih za ohranitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
Ob zmanjšanju segrevanja ozračja bi se izgube v prihodnosti bistveno zmanjšale
"Vlaganje je zdaj res smiselno," je po poročanju Energy Monitor na novinarski konferenci dejala Baysa Naran, vodja v londonski pisarni CPI in ena od glavnih avtoric poročila. "Zaradi tega se bodo družbene in gospodarske izgube za prihodnje generacije znatno zmanjšale - za 1,266 milijarde dolarjev v primerjavi z običajnim scenarijem. To je verjetno tudi dramatično podcenjena ocena, saj je veliko stvari, ki jih je v smislu stroškov zelo težko oceniti, kot so izguba biotske raznovrstnosti, nasedla sredstva ali širša družbena vprašanja, kot so migracije in konflikti."
Velika večina (več kot 90 odstotkov) svetovnih finančnih tokov za podnebne spremembe v letih 2021 in 2022 je bila namenjena preprečevanju nastanka podnebnih sprememb, kar je za 60 odstotkov več kot v prejšnjem dvoletnem obdobju. Velik del teh sredstev se je stekel v obnovljive vire energije in promet z nizkimi izpusti toplogrednih plinov, ki jih vlagatelji običajno dojemajo kot manj tvegane, navaja poročilo.