Interenergo, slovensko podjetje, specializirano za obnovljive vire energije (OVE), aktivno raziskuje in razvija projekte na Hrvaškem. Potem ko je v začetku meseca odprla sončno elektrarno na Jasenicah, je napovedala gradnjo nove elektrarne z dvakrat večjo zmogljivostjo. Čeprav gre za manjše elektrarne, njihova prisotnost na hrvaškem trgu kaže na potencial nadaljnje rasti in razvoja obnovljivih virov energije v regiji, kar sovpada s splošnimi trendi v jugovzhodni Evropi.
Jugovzhodna Evropa se namreč vse bolj obrača k obnovljivim virom energije, nizozemsko svetovalno podjetje Solarplaza International pa napoveduje, da bodo vse države v tej regiji vsaj podvojile svoje solarne zmogljivosti. Konec leta 2022 je sončna energija zasedala pomembno mesto v energetski mešanici držav jugovzhodne Evrope, s 14,1-odstotnim deležem v skupni zmogljivosti OVE, kar je občutno več v primerjavi z letom prej, ko je bil delež 10,1-odstoten.
Interenergo, ki ga vodi Blaž Šterk, je v začetku oktobra na Jasenicah zagnal sončno elektrarno Bukovica s konično močjo 6,25 megavata. Zdaj načrtujejo širitev za približno pet do šest megavatov, v Zadarski županiji pa poteka razvoj projekta, ki bo imel dvakrat večjo moč. Poleg tega se na vzhodu Hrvaške ukvarjajo z razvojem dveh projektov sončnih elektrarn.
Preberi še
Kljub nižji spodbudi sončne elektrarne še privlačne, baterijski hranilniki ne
Na Eko skladu so letos prejeli 8.700 vlog, dobrih tisoč manj kot lani.
31.08.2023
Tudi pri nas cene elektrike prvič negativne, jih lahko izkoristimo?
Cene so bile negativne po celi Evropi, v Nemčiji celo ves dan.
07.07.2023
V Sloveniji še čakamo na postavitev velikih sončnih elektrarn
Pogovarjali smo se dr. Markom Topičem, rednim profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko UL.
19.01.2023
Naložba: Nekaj manj kot milijon evrov na megavat
Projekt je bil realiziran v 12 mesecih, elektrarna Bukovica pa je bila ob zagonu uvrščena med pet največjih aktivnih zemeljskih sončnih elektrarn na Hrvaškem. Ob tem so v Interenergu poudarili, da gradnjo elektrarn financirajo povsem samostojno in da povprečna naložba v sončno elektrarno znaša nekaj manj kot milijon evrov na megavat. Po oceni stroškov izgradnje sončnih elektrarn bi skupni strošek izgradnje nove elektrarne v Zadarski županiji znašal približno 12,5 milijona evrov.
"V lasti imamo več kot 35 operativnih projektov OVE z nazivno močjo 100 megavatov na sedmih trgih jugovzhodne Evrope, med katerimi pa gre večinoma za hidroelektrarne. Naš fokus pa je na razvoju vetrnih in solarnih projektov," so povedali v podjetju. Njihov cilj je, da dosežejo kumulativno nazivno moč OVE projektov v prihodnjih letih na več kot 400 megavatov.
Pri južnih sosedih vse več tujih investitorjev
Slovenci niso edini, ki so prepoznali energetski potencial Hrvaške. Češko podjetje Woodburn Capital Partners je namreč napovedalo, da bo zgradilo sončno elektrarno z močjo 10 megavatov v Brdovcu pri Zaprešiću in še eno z močjo treh megavatov v Stankovcih v Zadarski županiji. Tudi španska družba Acciona Energía namerava zgraditi največjo sončno elektrarno na Hrvaškem, pa tudi v regiji, z močjo 150 megavatov. Zgraditi jo namerava na Miljevaškem platoju na zemljišču v lasti države.
Hkrati pa Slovenija trenutno ne gradi nič pomembnega, razen samooskrbne fotovoltaike, kot je pred časom opozoril prvi mož Elesa Aleksander Mervar. "Projekt hidroelektrarne Mokrice je ustavljen, elektrarn na srednji Savi in Muri ni," je bil kritičen. Trenutno največja sončna elektrarna v Sloveniji je v Brežicah, ki jo je zgradila družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), ta pa je del skupine GEN.