"Na cestah bo do leta 2030 skoraj 10-krat več električnih avtomobilov, pri čemer bodo obnovljivi viri (OVE) zavzemali skoraj polovico svetovne mešanice električne energije, trenutno so na slabi tretjini. Kljub temu so za doseganje cilja omejitve globalnega segrevanja do največ 1,5 stopinje Celzije potrebne veliko strožje politike," znova ugotavljajo na agenciji za energijo (IEA). Ob tem pa bo svetovno povpraševanje po nafti doseglo vrhunec v tem desetletju, so še napovedali v novem poročilu.
Trenutno bo povpraševanje po fosilnih gorivih še naprej veliko previsoko, da bi dosegli cilj Pariškega sporazuma. "S tem tvegamo poslabšanje podnebnih vplivov po letu rekordne vročine, pa tudi spodkopavanje varnosti energetskega sistema, ki je bil zgrajen za hladnejši svet z manj ekstremnimi vremenskimi pojavi," so navedli pri IEA.
Kot pravijo, bi lahko bili stroški neukrepanja ogromni: kljub rasti deleža OVE, ki temelji na trenutnih načrtih politike, bi svetovne emisije ostale dovolj visoke, da bi v tem stoletju dvignile globalne povprečne temperature za približno 2,4 stopinje Celzija.
Preberi še
Glavna ekonomistka EIB: 'Ekstremni dogodki so budnica za podjetja'
'V naslednjih dveh letih okolje ne bo ugodno za naložbe,' meni Debora Revoltella, glavna ekonomistka EIB.
03.10.2023
Pomanjkanje podatkov, strokovnjakov in negotovost zavirajo zelene naložbe
Gospodarsko ohlajanje kot priložnost za povečanje naložb v zeleni prehod?
02.10.2023
Začetek projekta vodikove doline – prinesel naj bi tudi nova delovna mesta
Projekt Severnojadranske vodikove doline, v katerem sodelujejo Slovenija, Hrvaška in italijanska dežela Furlanija-Julijska krajina, bo trajal šest let.
26.09.2023
Prvič v zgodovini vsi scenariji, ki jih je pripravila pariška agencija za svetovne energetske trge, kažejo na kratkoročno zmanjšanje porabe ogljikovodikov.
Kombinacija vse večjega zagona za tehnologijami OVE in strukturnih gospodarskih premikov ima velike posledice za fosilna goriva, saj bo v tem desetletju dosežen vrh svetovnega povpraševanja po premogu, nafti in zemeljskem plinu. "Po tem scenariju se delež fosilnih goriv v svetovni oskrbi z energijo, ki je že desetletja obtičal pri približno 80 odstotkov, do leta 2030 zmanjša na 73 odstotkov, svetovne emisije ogljikovega dioksida, povezane z energetiko, pa bi lahko dosegle vrhunec do leta 2025," napovedujejo pri IEA.
"Prehod na čisto energijo se dogaja po vsem svetu in je neustavljiv. Ne gre za vprašanje če, ampak kako kmalu - in čim prej, tem bolje za vse nas," je dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol. Kot je dodal, morajo vlade, podjetja in vlagatelji stati za zelenim prehodom in ga ne smejo ovirali. "Ob upoštevanju nenehnih napetosti na tradicionalnih energetskih trgih so trditve, da nafta in plin predstavljata varne ali zanesljive izbire za prihodnost, videti šibkejše kot kdaj koli prej," je dejal Birol.
Bloomberg
Povpraševanje po nafti v petrokemični, letalski in ladijski industriji se bo še naprej povečevalo do leta 2050, vendar to ne bo toliko, da bi nadomestilo manjše povpraševanje v cestnem prometu. Poročilo navaja, da bo Kitajska, ki že leta poganja rast svetovne porabe surove nafte, v naslednjih nekaj letih "izgubila apetit", skupna poraba pa se bo dolgoročno zmanjšala.
Do napetosti na Bližnjem vzhodu prihaja 50 let po naftnem šoku, ki je privedel do ustanovitve IEA, kar ustvarja dodatno negotovost za nemirno svetovno gospodarstvo, ki čuti posledice trdovratne inflacije in visokih stroškov zadolževanja.
Zemeljskega plina bo dovolj
Na trgih zemeljskega plina še naprej vlada strah glede varnosti in mroebitnih skokov cen, potem ko je Rusija zmanjšala dobavo v Evropo, tržna ravnovesja pa so ostala negotova. Toda porast novih projektov na področju utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki bodo operativni od leta 2025, naj bi do leta 2030 dodali več kot 250 milijard kubičnih metrov novih zmogljivosti na leto, kar ustreza približno 45 odstotkov današnje celotne svetovne dobave UZP, pišejo pri IEA.
Močno povečanje zmogljivosti bo znižalo cene in zaskrbljenost glede oskrbe s plinom, hkrati pa bi lahko prišlo do prenasičenosti ponudbe, glede na to, da se je rast svetovnega povpraševanja po plinu od "zlate dobe" širitve plinskih trgov v letih 2010 precej upočasnila. Posledično bo imela Rusija zelo omejene možnosti za razširitev baze strank. Njihov delež plina, s katerim se trguje na mednarodni ravni, ki je leta 2021 znašal 30 odstotkov, naj bi se do leta 2030 prepolovil.
.webp){kind=icon}
