Ameriško gospodarstvo je v tretjem letošnjem četrtletju raslo najhitreje v skoraj dveh letih na krilih rasti potrošniške porabe, medtem ko se je inflacija znižala bolj od pričakovanj.
Rast bruto domačega proizvoda ZDA je po zadnjih uradnih podatkih pospešila na 4,9-odstotno letno stopnjo, kar je več kot dvakrat več kot v drugem četrtletju, ko je znašala 2,1 odstotka. Glavno gonilo gospodarske rasti - potrošniška poraba - je poskočila za 4 odstotke, kar je prav tako največ po letu 2021.
Ali bo Fed zaradi dobrih podatkov znova zvišal obrestne mere
Največje svetovno gospodarstvo je ob visokih cenah in hitrem naraščanju stroškov zadolževanja ostalo trdno, večkrat je preseglo pričakovanja napovedovalcev in ublažilo strahove pred recesijo, povzema Bloomberg. Glavno gonilo te odpornosti je trajna moč trga dela, ki še naprej spodbuja povpraševanje gospodinjstev. Ekonomisti, ki jih je anketiral Dow Jones, so pričakovali 4,7-odstotno pospešitev BDP, piše CNBC.
Preberi še
OECD za leto 2024 svetu napoveduje najšibkejšo rast po finančni krizi
Manjša je bila rast le leta 2020, ko so svetovno gospodarstvo dušila zaprtja in pandemija.
19.09.2023
Umar v jesenski napovedi rahlo znižal oceno letošnje rasti
Umar je danes seznanil vlado s svojo jesensko napovedjo.
13.09.2023
Bruselj znova znižal napoved: Rast BDP v EU letos 0,8-odstotna
Inflacija se bo še zniževala, a bo dolgotrajno ostala na relativno visoki ravni.
11.09.2023
Fed bi lahko v novih projekcijah podvojil napoved rasti BDP
Po nizu dobrih signalov iz gospodarstva so ekonomisti zvišali napovedi glede rasti.-
06.09.2023
Ob hitrejši rasti BDP presenetil prvi padec potrošnje gospodinjstev v dveh letih
Slovenski BDP se je v drugem trimesečju na letni ravni okrepil za 1,6 odstotka, kar je hitrejša rast kot v prvem četrtletju.
16.08.2023
V Veliki Britaniji presenetila večja rast BDP, sledi dvig obresti?
Številke kažejo na zagon gospodarstva v Veliki Britaniji, kar povečuje možnosti za nadaljnje zviševanje obrestnih mer.
11.08.2023
V prihodnje bo vzdržnost gospodarskega zagona v četrtem četrtletju pomagala uradnikom ameriške centralne banke Federal Reserve pri odločitvi, ali bodo ponovno zvišali obrestne mere. Številni ekonomisti pričakujejo, da se bo rast v zadnjih mesecih leta upočasnila, saj bodo stroški zadolževanja omejili nakupe večjih vrednosti in se bo nadaljevalo odplačevanje študentskih posojil.
Glavno gonilo odpornosti ameriškega gospodarstva je moč trga dela, ki še naprej spodbuja povpraševanje gospodinjstev.
Če pa bo povpraševanje ostalo močno, obstaja tveganje, da bo inflacija ostala nad 2-odstotnim ciljem centralne banke, kar lahko upraviči strožjo denarno politiko.
"Tako močna rast ne bo prisilila k zvišanju obrestnih mer prihodnji teden, pomeni pa, da bo Fed nakazal, da še vedno razmišlja o višjih obrestnih merah," je v svojem zapisu dejal Chris Low, glavni ekonomist pri FHN Financial, poroča Bloomberg. "Fed ne more razglasiti konca zaostrovanja ob tako močni rasti in inflaciji, ki je še vedno nad ciljno vrednostjo."
Visoke obrestne mere višajo stroške zadolževanja, tudi za ameriško državo
Pričakuje se, da bodo uradniki Fed na zasedanju prihodnji teden referenčno obrestno mero pustili nespremenjeno, pri čemer nekateri kot razlog za previdnost navajajo hiter skok stroškov državnega zadolževanja. Donos desetletne državne obveznice se je v začetku tega tedna prvič po 16 letih povzpel nad 5 odstotkov.
"Glede na negotovosti in tveganja ter glede na to, kako daleč smo prišli, odbor ravna previdno," je prejšnji teden po navedbah Bloomberga dejal predsednik Fed Jerome Powell, sklicujoč se na zvezni odbor centralne banke za določanje obrestnih mer na odprtem trgu (Fomc).
Podatki zaenkrat kažejo, da se inflacija v ZDA še naprej zmanjšuje. Pozorno spremljani osnovni indeks cen izdatkov za osebno porabo, ki izvzame stroške hrane in energentov, se je v tretjem četrtletju znižal na 2,4-odstotno stopnjo. Ob upoštevanju teh bolj volatilnih kategorij se je skupni indeks cen PCE povečal za 2,9 odstotka.
Kot smo poročali, se je evropska centralna banka ECB danes po pričakovanjih obdržala svoje obrestne mere nespremenjene. Predsednica ECB Christine Lagarde je povedala, da monetarna politika ECB pomembno restriktivno vpliva na dejavnost bank, podjetij in gospodinjstev, s čimer se ustvarja pritisk na znižanje cen oziroma na znižanje stopenj rasti cen.