Kaj prinaša sporazum med Iranom in Omanom o ladijskem prometu skozi Hormuz

Iran je sporočil, da je z Omanom dosegel dogovor o predlagani plovni poti skozi Hormuško ožino, kar bi lahko pomenilo korak k ponovnemu odprtju ključne pomorske poti za dobavo energentov.

Skupna izjava Teherana in Maskata je trenutno v pregledu in v zadnji fazi priprave, je po navedbah objave na Telegramu novinarjem v sredo povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei. Pogajanja med državama "napredujejo", dogovor pa bo dosežen, "če nekatere tretje strani ne bodo ovirale tega procesa", je dejal.

Iran in Oman se že več dni pogovarjata o načrtu upravljanja Hormuške ožine, ki je postala osrednja točka vojne med ZDA in Iranom. Baghaei ni omenil morebitne vloge Washingtona, dejal je le, da je zaprtje ožine posledica napadov ZDA in Izraela.

Bela hiša se na prošnjo za komentar napovedi ni odzvala. Ameriški predsednik Donald Trump je pozno v torek dejal, da je dogovor o Hormuški ožini tik pred sklenitvijo. V preteklosti je že večkrat razglasil diplomatske preboje, vendar se je trajni dogovor nato izkazal za nedosegljivega.

Cene nafte so po iranski objavi ohranile izgube, saj se je povečala možnost, da bi skozi ožino znova stekle večje količine energentov. Nafta brent se je v četrtek zgodaj zjutraj trgovala blizu 79 dolarjev za sod, ameriška nafta WTI pa okoli 75 dolarjev, potem ko je v prvih treh dneh tedna izgubila 11 odstotkov.

Najnovejša iranska objava o Hormuzu sledi večmesečnemu zastoju med ZDA in Teheranom glede končanja vojne, pri čemer je bil nadzor nad plovbo skozi ožino eno glavnih spornih vprašanj. Teheran je zahteval, da ladje pred prečkanjem pridobijo dovoljenje in plačajo pristojbine, napadel pa je tudi plovila, za katera je ocenil, da kršijo ta pravila.

ZDA so v odgovor uvedle blokado iranskih pristanišč. Spor je prejšnji mesec povzročil propad premirja in začasnega mirovnega sporazuma. Čeprav so spopadi med stranema trenutno prekinjeni, ostajajo številna druga vprašanja nerešena, predvsem iranski jedrski program. Dogovora o začetku formalnih pogajanj prav tako še ni.

Iranska državna televizija je pred tem zmanjšala pomen rezultatov iransko-omanskih pogovorov. Ob sklicevanju na osebo, seznanjeno z razmerami, je poročala, da dogovor med Teheranom in Maskatom ne bi nujno pomenil takojšnjega odprtja ožine. To naj bi bilo odvisno "od spremembe vedenja ZDA".

Namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi je za državno tiskovno agencijo IRNA povedal, da se Iran in Oman pogajata o "začasni poti", ki bi ostala odprta od dva do štiri mesece, pri čemer bi pomemben del prometa potekal skozi iranske teritorialne vode. "Ta dogovor ne pomeni popolnega ponovnega odprtja Hormuške ožine," je dejal.

Trump je v intervjuju za Fox News, posnetem v torek, ponovil grožnjo, da bo v primeru, če Iran ne bo "sklenil dogovora, zelo slabo". Konec tedna se je predsednik odpovedal napadom, za katere je dejal, da bi bili največji po drugi svetovni vojni. Trump je v torek zvečer novinarjem v Los Angelesu dejal, da pogovori z Iranom "potekajo zelo dobro", in dodal: "Vedeli bomo v 48 urah."

Iransko stališče glede Hormuške ožine je otežilo Trumpova prizadevanja, da bi končal vojno, ki traja že šesti mesec, čeprav je sprva trdil, da bo trajala le nekaj tednov. Motnje v plovbi skozi ožino so zvišale cene energentov po svetu in predstavljajo posebno grožnjo Trumpu ter njegovi republikanski stranki pred novembrskimi vmesnimi volitvami.

Čeprav je vidni promet skozi ožino omejen, jo tudi v obdobjih povečanih napetosti v zadnjih tednih še vedno prečka več milijonov sodov nafte na dan. Bližnjevzhodni proizvajalci so tovore iz Perzijskega zaliva prevažali v okviru prevoznega programa, ki ga je vzpostavilo več držav v regiji.

Tudi če se Hormuška ožina znova odpre, se bo del takšnih prevozov verjetno nadaljeval, saj bodo ladjarji tehtali tveganja vrnitve v Perzijski zaliv.

Podpredsednik ZDA JD Vance je v sredo zvečer v oddaji televizije Fox News namignil, da pogajanja ovirajo notranja rivalstva v Iranu. "Njihov sistem je razdrobljen, zato so v njem ljudje, ki želijo konec vojne. Obstajajo pa tudi ljudje, ki so nori radikalci in želijo, da se vojna nadaljuje," je dejal Vance.

Iranski predsednik Masoud Pezeškian je ločeno v televizijskem intervjuju dejal, da njegova država preživlja "najtežje obdobje po islamski revoluciji". Dodal je, da je vrhovnega voditelja Modžtabo Hameneja "trenutno zelo težko doseči".

Hamenej se v javnosti ni pojavil niti oglasil, odkar je nasledil svojega očeta, nekdanjega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, ki je bil ubit v letalskem napadu ob začetku vojne.

— Pri pripravi so sodelovali Jeff Mason, Tom Fevrier, John Harney, Ryan Chua, Kanoko Matsuyama, Jon Herskovitz in John Bowker.