Ko se približuje zadnji ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa Iranu, naj pristane na dogovor o premirju, privrženci trde linije, ki zdaj obvladujejo Teheran, z odobravanjem gledajo na možnost zaostrovanja in konflikta, ki bi zajel celotno regijo.
ZDA in Izrael so v skoraj šesttedenski vojni odstranili več plasti poveljstva Islamske revolucionarne garde, vendar se tisti, ki so ostali, pripravljajo na dolgotrajen spopad in se Trumpovih groženj z uničenjem civilne infrastrukture le malo bojijo. To bi lahko sprožilo nov porast bojev, ki bi še bolj zajel države Bližnjega vzhoda in poglobil to, kar je postalo svetovna energetska kriza.
Iraška milica, povezana z IRGC, je v torek na svojem kanalu na Telegramu opozorila, da bo, če Trump uresniči svojo grožnjo in v veliki meri uniči Iran, ciljala pristanišče Janbu ob Rdečem morju, da bi "svet pahnila v energetsko vojno". Savdska Arabija terminal Janbu uporablja za izvoz skoraj pet milijonov sodov nafte na dan, da bi obšla iransko blokado strateške Hormuške ožine.
"Skupina ljudi, ki je institucionalno in osebno vložila v odpornost in preživetje režima, je zdaj na položajih poveljevanja in nadzora," je dejala Sanam Vakil, direktorica programa za Bližnji vzhod in Severno Afriko pri londonskem Chatham Housu. "Težko jih bo prepričati, da je zdaj čas za dogovor, zato so pogoji, ki jih Iran nenehno postavlja na mizo, tako maksimalistični."
Iranske zahteve vključujejo jamstva, da jih ZDA in Izrael ne bodo znova napadli, pravico do nadzora nad Hormuzom in odpravo dolgoletnih gospodarskih sankcij. Trump želi, da Teheran znova odpre ožino, opusti svoj jedrski program, preneha podpirati posredniške oborožene skupine in sprejme omejitve svojega raketnega programa.
Vakilova je dejala, da prevladujoča frakcija trde linije v Iranu ne želi popustiti prezgodaj, medtem ko šibkejša reformistična skupina "išče izhod", ker verjame, da ima Teheran zdaj zaradi nadzora nad Hormuzom pomemben vzvod.
Vedno bolj jasno je, da iranski voditelji, kot sta predsednik Masud Pezeškian in zunanji minister Abas Aragči, ki bi bili morda bolj odprti za dogovor s Trumpom, nimajo popolnega pregleda nad tem, kaj se vojaško dogaja, je dejal evropski uradnik, katerega vlada ostaja z njima v stiku in je želel ostati neimenovan, da bi lahko govoril odkrito.
Trumpove grožnje z uničenjem civilne infrastrukture, vključno z vodovodnimi in elektroenergetskimi objekti – kar bi po mednarodnem pravu lahko pomenilo vojne zločine – režima verjetno ne bodo omajale, je v nizu objav na omrežju X v ponedeljek zapisal Karim Sadjadpour, višji sodelavec pri Carnegie Endowment.
"Njegove grožnje, da bo Iran zdesetkal, niso premaknile režima, ki je od svojega nastanka kazal pripravljenost uničiti državo in njene ljudi, namesto da bi sklepal kompromise glede svoje oblasti ali ideologije," je zapisal.
Predstava, da je Iran pripravljen na dolgo vojno ne glede na ceno, v zadnjih dneh prevladuje v sporočilih tako znotraj Irana kot tudi med njegovimi zavezniki v Iraku in Libanonu.
"Hormuz sovražnikom ne bo dostopen, in naj vedo, da če bodo hoteli to doseči s silo, potem ne bo ostal noben naftni ali plinski terminal," je v izjavi v ponedeljek dejal Abu Husein al Hamidavi, poveljnik iraške milice Kataib Hezbolah, ki jo podpira IRGC. Naim Kasem, voditelj Hezbolaha v Libanonu, pa je libanonskemu prebivalstvu dejal, naj se pripravi na dolgotrajen boj in nove žrtve.
Sporočilo na družbenih omrežjih, ki so ga prejšnji teden razširili iranski državni mediji in ga pripisali Esmailu Kaniju, poveljniku enote IRGC, znane kot sile Kuds, je sporočalo: "navadite se na nov regionalni red". Govoril je o "enotnem poveljniškem središču" z zavezniškimi skupinami, vključno z jemenskimi Hutijevci.
"Za iranske privržence trde linije velja, da dlje ko vlečejo vojno, slabše bodo videti Američani," je dejal Matthew Levitt, strokovnjak za Iran in njegove zavezniške skupine ter direktor programa za boj proti terorizmu pri mislišču Washington Institute. Iran državam v Zalivu vse bolj sporoča tudi, da so njihova varnostna zavezništva z ZDA in gostovanje ameriških vojaških baz breme.
"Baze, ki jih je sovražnik postavil v vaših državah, se ne uporabljajo le za napade na nas, ampak so tudi žarišča za sejanje razdora in delitev med muslimanskimi narodi," je v nedeljo na iranski državni televiziji dejal Mohamed Reza Mavalizadeh, guverner iranske jugozahodne province Huzestan, ko je nagovoril arabske voditelje v Zalivu.
Toda ta strategija že kaže znake, da se obrača proti Iranu. V bogatih zalivskih državah iranska agresija kljub nezadovoljstvu zaradi vojne te države zbližuje z ZDA, v primeru Združenih arabskih emiratov pa celo z Izraelom.
"Naš glavni varnostni partner so Združene države - svoje odnose bomo še okrepili," je v soboto novinarjem povedal Anvar Gargaš, diplomatski svetovalec predsednika ZAE šejka Mohameda bin Zajeda.
S pomočjo Samyja Adghirnija.
.webp){kind=icon}
