Evropsko gospodarstvo se ohlaja. Če pride do kritičnega pomanjkanja plina, bo sledila tudi recesija, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejala Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke (ECB). Vlade po vsej Evropi sprejemajo ukrepe za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu, slovenski sindikati pa opozarjajo, da vlada ne sme pozabiti na delavce. Če jih bo pustila na cedilu, bomo imeli v Sloveniji socialno bombo – bombe pa lahko tudi eksplodirajo.
Tako kot vse ostalo evropske vlade si tudi slovenska prizadeva, da bi prihajajočo krizo prebrodili s čim manjšo izgubo delovnih mest. V ta namen je pripravila vrsto ukrepov, med drugim subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. Ukrepa poznamo še iz časa koronakrize, sindikati pa ju ocenjujejo kot pozitivna. V času, ko podjetja ne morejo poslovati normalno oziroma poslujejo v omejenem obsegu, tak ukrep preprečuje povečano izgubo delovnih mest.
"Ukrep se je v dosedanji praksi pokazal kot ustrezen, zato pričakujemo, da se bo (bi) tudi v morebitnih podobnih razmerah. Delavcem zagotavlja večjo socialno varnost, delodajalcem pa manjši strošek, kar pomaga ohranjati delovna mesta," je za Bloomberg Adria povedala Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
"Takšna ureditev se nam zdi v kriznih razmerah učinkovita, menimo pa, da mora ukrep spremljati zaveza k ohranitvi delovnih mest oziroma prepoved odpuščanja v določenem obdobju," nam je povedal Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam. "Prav tako bi veljalo nasloviti nekatere zlorabe tega instituta, ko bi nekatera podjetja v času krize lahko bolj ali manj normalno poslovala, pa se raje odločijo uveljavljati pomoč države."
STA
V Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) pa so do omenjenih ukrepov nekoliko zadržani. "Vse je namreč odvisno od tega, do katere višine bo izplačano nadomestilo delavcu. Ne moremo in ne smemo vseh ukrepov razumeti v luči pomoči gospodarstvu, ključno vprašanje je, kako bomo preživeli državljani," je situacijo za naš medij komentirala Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka SDPZ. "Če namreč seštejemo inflacijo, dražjo hrano, dražje druge življenjske potrebščine, višje položnice za ogrevanje, temu pa dodamo čakanje na delo, kjer ne bi bilo zagotovljeno stoodstotno nadomestilo zaposlenemu, potem imamo v Sloveniji socialno bombo. In bombe lahko eksplodirajo."
Sindikati verjamejo v stabilnost trga dela in dvig plač
Sindikati so mnenja, da bo v naslednjih mesecih v Slovenijo prišlo do dviga plač delavcem. Kot glavni razlog navajajo visoko inflacijo, ki ji mora slediti tudi dvig plač, da lahko delavci ohranijo normalen življenjski standard. "Dokler ne bo začelo prihajati do bistvenega povečanja brezposelnosti – in ocenjujemo, da še nekaj časa ne bo –, bodo plače rasle," nam je sporočila Lidija Jerkič. "V tem kontekstu pozdravljamo tudi najnovejšo iniciativo ministra za delo, ki predlaga obvezno božičnico za vse. Ne gre pozabiti, da se dobički marsikje povečujejo."
STA
"Na trgu dela je še vedno prisotno pomanjkanje kadra, povečujejo se življenjski stroški delavcev," situacijo opisuje Počivavšek. "Glede na navedeno pričakujemo, da bodo plače rasle tudi v prihodnje in kljub povišanim stroškom poslovanja – oziroma v določeni meri prav zato. Višji stroški poslovanja se namreč vsaj v določeni meri prelivajo v cene blaga in storitev, ki jih kupujejo tudi zaposleni." Mnogi ekonomisti pri tem svarijo, da lahko preveliko zvišanje plač ustvari dodatne inflacijske pritiske, saj potrošniki sprejmejo višje cene in se nanje tudi navadijo.
"Inflacija je prav gotovo argument, s katerim se sindikati marsikje že sedaj pogajamo za višje plače – tega bo tudi zaradi dejstva, da bo s 1. januarjem 2023 minimalna plača višja, gotovo še več," pa pravi Saška Kiara Kumer. "Nujno je razmišljati o cenovni kapici na energente. V nasprotnem primeru bo tudi dvig plač izredno težko doseči, saj bo gospodarstvo prisiljeno izbirati med plačilom energije in pravičnim plačilom zaposlenega."
Bi lahko položaj delavcev poslabšala recesija?
"V tem trenutku še ni uradnih napovedi, ki bi napovedovale recesijo; prav tako je ob izjemno spremenljivih okoliščinah težko napovedovati razmere na trgu dela," to možnost komentira Počivavšek. "V vsakem primeru pričakujemo, da bo vlada predlagala ustrezne ukrepe, ki bodo pomagali ohranjati delovna mesta, preprečili povečevanje brezposelnosti in slabšanje položaja delavcev, da bodo podjetja ob normalizaciji razmer lahko nadaljevala s poslovanjem in obdržala usposobljene delavce, ki jih trenutno težko najdejo na trgu dela."
STA
"Recesije ne jemljemo kot dokončno dejstvo – lahko se zgodi, da do nje ne bo prišlo," pa je optimistična Jerkič. "Gre za tretji cikel krize v zadnjih 15 letih. Prvo (2008–2014) se je reševalo z zategovanjem pasu, drugi cikel – v času epidemije – se je reševalo s helikopterskim denarjem. Pričakujemo, da tudi v tem ciklu države prebivalstva ne bodo pustile na cedilu. Slovenija ni izolirana v tej situaciji, zato bo pomembno, kako se bo odzvala EU v celoti," je še dodala predsednica zveze svobodnih sindikatov.
.webp){kind=icon}
