Minister Boštjančič o 'nebulozah', država pa v recesijo?

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v prvih treh mesecih znižal. Na četrtletni ravni je upadel za 0,7 odstotka, kar je podatek, ki je marsikoga presenetil.

Nekdanji minister za gospodarstvo, Matej Lahovnik, je komentiral, da je skrb vzbujajoče, ker druge države rastejo. Slovenski BDP se je v prvem trimesečju znižal predvsem zaradi padca investicij v osnovna sredstva, ki so ena od komponent BDP, je poudaril višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih Matjaž Dlesk.

Lahovnik je izpostavil prispevek za dolgotrajno oskrbo pa tudi, da nekateri pozivajo k višjemu zdravstvenemu prispevku. "V bistvu je to, kar se dogaja, znak, da vlada s temi ukrepi daje gospodarstvu na noge pancerje, hkrati pa pričakujejo, da bo gospodarstvo teklo konkurenčno z drugimi gospodarstvi, ki imajo obute superge," je slikovit ekonomist. "To ne gre in to se vidi."

Pristojni minister za finance Klemen Boštjančič se je pred dnevi na družbenem omrežju LinkedIn pohvalil z dvigom bonitetne ocene japonske rejtinške agencije R&I, ki je državi zvišala bonitetno oceno. "Vse to v času, ko poslušamo kritike, da ne znamo voditi vzdržne fiskalne politike," je zapisal minister.

"Ko se v javnosti ves čas ustvarja vtis, da se država pod našim vodstvom potaplja, da jo prekomerno zadolžujemo in kar je še takšnih nebuloz," je podpredsednik vlade še zapisal v objavi.

Pogledali smo, kaj o 'nebulozah', kakor pravi minister, govorijo objekitvni makroekonomski podatki in napovedi. 

Indikatorji kažejo mešane signale

Danes bo Surs objavil podatke BDP za drugo trimesečje. Preverili smo, kaj nakazujejo podatki in drugi indikatorji iz gospodarstva.

''Dostopni indikatorji kažejo mešane signale, zato je najbolje počakati na objavo podatkov o rasti BDP,'' je sporočil ekonomist Jože P. Damijan. Dodal je, da stanje gospodarstva v EU in ameriške carine napovedujejo precej črno sliko v prihodnje.

Nemško gospodarstvo - drugi najpomembnejši izvozni trg - se je v drugem trimesečju skrčil.

Analitiki Bloomberga Adria prav tako pravijo, da iz slovenskega gospodarstva prihajajo mešani signali. ''Izvoz se je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani zmanjšal za 23 odstotkov, vendar so številke v prvi polovici letos na medletni ravni nominalno višje za 26 odstotkov, razmerje med izvozom in uvozom pa je ostalo nad 100 odstotki,'' so zapisali analitiki BA.

Zunanjetrgovinski primanjkljaj raste

Junija je Slovenija ponovno več uvozila kot izvozila. Izvoz je znašal 3,45 milijarde evrov, uvoz pa 3,7 milijarde evrov. Primanjkljaj blagovne menjave je tako zdrsnil na 257,7 milijona evrov in je bil največji po avgustu 2022. V drugem trimesečju je primanjkljaj zrasel na 316,2 milijona evrov. V istem obdobju lani je bila izmenjava pozitivna pri 6,3 milijona evrov.

''Povečanje primanjkljaja glede na junij 2024 je predvsem posledica povečanega uvoza za 6,8 odstotka, medtem ko se je izvoz zmanjšal za 0,8 odstotka,'' so sporočili iz Banke Slovenije. V prvem polletju je Slovenija zabeležila 439,4 milijona evrov primanjkljaja blagovne menjave. V lanskem prvem polletju je bil saldo pri 115 milijonih evrov pozitiven.

Industrijska proizvodnja je junija upadla

''Realna trgovina na drobno se je v prvi polovici leta 2025 povečala za 2,1 odstotka, medtem ko se je industrijska proizvodnja v istem obdobju zmanjšala za 1,7. Zato pričakujemo, da bo slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju 2025 medletno nekoliko višje in ne pričakujemo tehnične recesije,'' je zapisal Mihael Blažeković, analitik BA. Dve zaporedni trimesečji krčenja BDP pomenita tehnično recesijo.

Podatki kažejo, da slovenska industrija stagnira. Skupna vrednost industrijske proizvodnje se je junija na mesečni ravni znižala za 0,1 odstotka, je poročal Statistični urad (Surs). V primerjavi z istim obdobjem lani je bila nižja za 4,3 odstotka. V prvem polletju je bila od proizvodnje v lanskem prvem polletju nižja za 1,7 odstotka.

Upadel je tudi prihodek od prodaje v industriji. Na mesečni ravni je bil junija nižji za 0,5 odstotka. Na medletni ravni je bil prihodek nižji za 1,7 odstotka, v primerjavi z lanskim prvim polletjem pa se je znižal za 1,4 odstotka.

Kateri podatek bo ključen?

Gospodarsko razpoloženje še naprej slabi. V primerjavi z julijem lani je bila vrednost kazalnika razpoloženja za 0,6 odstotne točke nižja. ''Glavna tema objave BDP za drugo četrtletje 2025 bo ponovno bruto investicija v osnovna sredstva, ki se že štiri zaporedna četrtletja krčijo.''

Največji vpliv na zmanjšanje v prvem trimesečju so imele investicije v gradbene objekte, vrednost teh se je v primerjavi z istim obdobjem lani znižala za devet odstotkov. ''Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju zmanjšala za šest odstotkov, v drugem četrtletju 2025 pa vidimo znake naraščajočega trenda. Aktivnost se je povečala tako aprila kot maja,'' opaža Blažeković.

Niz negativnih statističnih podatkov, ki kažejo na ohlajanje gospodarske aktivnosti, se nadaljuje tudi v drugih kategorijah. Analitiki ostajajo previdni glede obetov za slovensko gospodarstvo. Geopolitični pretresi ostajajo precejšnji, poudarjajo, zahodna gospodarstva pa še vedno beležijo nižjo rast BDP.

''Drugo nastajajoče tveganje izhaja iz močne izvozne odvisnosti Slovenije od Švice. Zajema 34 odstotkov celotnega izvoza zaradi morebitnega vpliva visokih ameriških carin na švicarske izdelke. Našo napoved BDP za Slovenijo nameravamo jeseni popraviti navzdol, verjetno pod dva odstotka.''

Nabavniki najslabše razpoloženi v zadnjih dveh letih

Junijski podatki Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS) so pokazali, da se stanje v slovenskem gospodarstvu slabša. Indeks nabavnikov je pokazal na visok upad novih naročil, upad proizvodnih aktivnosti, zmanjševanje števila zaposlenih ter rast zalog repromateriala. Junija je klecnil in zgrmel s 53,8 na 35,6 točke. Gre za najnižjo vrednost v zadnjih dveh letih, so zapisali v ZNS. Spomnimo, vrednost nad 50 točkami kaže na rast in pod 50 na krčenje. Julijski podatek je pokazal dodatno poslabšanje razpoloženja nabavnikov.

Indeks proizvodnih aktivnosti je upadel s 54,7 na 40,3 točke. Krepko pod mejo 50 točk je upadel tudi indeks novih naročil. Znaša le 25,4 točke, še maja pa je bil pri 54,2 točke. Indeks novih naročil je upadel na dvoletno dno. Indeks števila zaposlenih je znašal le 31,3 točke (maja 58,4). Indeks zalog končnih produktov je s 56 upadel na 30,9 točke, indeks dobavnih rokov pa je zrasel z 38,6 na 41,3, kar kaže na njihovo skrajševanje.

Brezposelnost rekordno nizka

Število registrirano brezposelnih oseb je junija doseglo najnižjo raven. Število je upadlo za 1,9 odstotka na 42.398, Julija se je število znova povečalo - za 3,2 odstotka na 43.799. Še vedno ostaja zgodovinsko gledano eno najnižjih. Podatek za registrirane stopnje brezposelnih je na voljo za maj. Takrat je bila stopnja registrirane brezposelnosti 4,4-odstotna.  

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar