Rezultati slovenskih blue chipov navdušujejo, BDP pa se krči. Zakaj?

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju leta skrčil za 0,7 odstotka, kar je bilo prvo krčenje po pandemičnem letu 2020. Po podatkih evropskega statističnega urada (Eurostat) se je BDP v prvem trimesečju v primerjavi s 17 drugimi državami Evropske unije (EU) po podatkih, ki so na voljo, znižal najbolj. Novica o krčenju je bila za številne presenečenje: Evropska centralna banka (ECB) je pričakovala dvoodstotno rast, prej višjo številko pa je napovedoval tudi slovenski urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Podatek o krčenju BDP je presenetil tudi nekdanjega ministra za gospodarstvo, sicer ekonomista, Mateja Lahovnika, ki je komentiral, da je zaskrbljujoče dejstvo, ker druge države rastejo: "Zadnji čas je, da vlada naredi nek akcijski načrt. Da bodo reforme pomenile boljše storitve, ne pa da govorimo o tem, da se nam samo z vsako reformo poveča javna poraba, kakovost storitev javnega sektorja pa se znižuje." Med drugimi je izpostavil prihajajoči prispevek za dolgotrajno oskrbo, pa tudi, da nekateri pozivajo k višjemu zdravstvenemu prispevku: "V bistvu to, kar se trenutno dogaja je, da vlada s temi ukrepi daje gospodarstvu na noge pancerje, hkrati pa pričakujejo, da bo gospodarstvo teklo konkurenčno z drugimi gospodarstvi, ki imajo obute superge. Ne gre in to se vidi."

Lahovnik meni tudi, da so obeti slabi. Pri tem izpostavlja podatek o bruto investicijah v osnovna sredstva, kar kaže na to, da so podjetja zelo pesimistična glede prihodnosti: "Dobra novica bi bila, da se bruto investicije v osnovna sredstva povečujejo, da izvoz raste, da imamo recimo pozitivni saldo menjave s tujino, nam pa bruto domači proizvod znižuje negativni saldo menjave s tujino, upad bruto investicij, povečuje pa ga predvsem domača poraba, predvsem javna poraba ne, to je najbolj negativen scenarij, ki se nam dogaja. Tudi dolgoročno z vidika prihodnosti ne moremo biti optimistični."

BDP kaže eno sliko, slovenski blue chipi, to so družbe prve kotacije Ljubljanske borze, pa drugo. Prav v teh dneh objavljajo podatke o poslovanju v prvem četrtletju, ki pravzaprav kažejo, da jim gre glede na zastavljene cilje pravzaprav relativno dobro. V sredo sta denimo poslovanje v prvem četrtletju razkrili družbi Cinkarna Celje in Skupina Triglav. Prva je čisti dobiček v prvem četrtletju povečala za 392 odstotkov, druga za okoli četrtino.

Ali je povezava med BDP in poslovanjem blue chipov?

Kako krčenje BDP in poslovanje slovenskih blue chipov komentirata strokovnjaka? "Zaradi nerazvitosti slovenskega kapitalskega trga podjetja v prvi kotaciji, ki so zavezana k javnemu razkritju podatkov o četrtletnem poslovanju, niso reprezentativna, da bi odražala dinamiko sprememb dodane vrednosti v nacionalnem gospodarstvu," je dejal glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. Dodaja, da na borzi ni nobenega proizvajalca strojev in opreme, prav ta sektor pa je bil po proizvodni metodi ključen za krčenje BDP. Sledilo mu je krčenja dodane vrednosti v gradbeništvu, spet nobeno gradbeno podjetje ni uvrščeno na kapitalski trg, je jasen.

Višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih Matjaž Dlesk je poudaril, da se je slovenski BDP znižal predvsem zaradi padca investicij v osnovna sredstva, ki so ena od komponent BDP, medtem ko so blue chipi bolj vezani na domačo porabo ter na izvoz, kakor tudi na poslovanje v tujini: "Iz navedenih razlogov rezultati poslovanja podjetij v posameznem kvartalu niso povsem korelirani z rastjo BDP."

Dlesk dodaja, da investicije po drugi strani lahko vplivajo na rast BDP v naslednjih obdobjih, vendar pa to še zdaleč ni edini faktor, ki bo vplival na rezultate podjetij v naslednjem obdobju: "Za to bo odvisna predvsem domača poraba ter stanje na izvoznih trgih oziroma na trgih, kjer so podjetja prisotna. Tudi država lahko poveča svoje investicije in s tem da spodbudo gospodarski rasti."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar