Borzni pregled: Tehnološka razprodaja, poslovanje Nvidie in slovenskih blue chipov

V minulem tednu je indeks S&P 500 dosegel rekordno vrednost, proti koncu tedna pa je zapadel v rdeče številke. Na upad je vplivala predvsem razprodaja tehnoloških delnic, ki so po aprilskem zlomu spodbudile porast Wall Streeta. Do padca je prišlo kljub podatkom o inflaciji, ki niso kaj veliko spremenili stav o septembrskem znižanju obrestnih mer ameriške centralne banke, saj so kratkoročne državne obveznice dosegle boljše rezultate. Indeks Dow Jones je izgubil 0,13 odstotka, Nasdaq pa 0,05 odstotka.

Zlom v najvplivnejši skupini indeksa S&P 500 je indeks znižal z rekordne vrednosti konec solidnega avgusta. Nasdaq 100 je v petek izgubil 1,2 odstotka. Trg se pripravlja na tako imenovani najšibkejši mesec za ameriške delnice, saj se institucionalni vlagatelji ponovno uravnotežijo, mali trgovci upočasnjujejo nakupe, nihajnost pa se povečuje. "Konec meseca je in vstopamo v zgodovinsko najbolj zahteven mesec v letu," je za Bloomberg dejal Louis Navellier iz Navellier & Associates. "Previdnost se zdi razumna. Glede na ponavljajoči se uspeh padajočih kupcev morda ne bo trajala dolgo."

Kako je bilo drugod po svetu? V Aziji je bilo mešano: Nikkei je minuli teden izgubil 0,6 odstotka, kitajski CSI 300 je narasel za 1,82 odstotka, Hang Seng je izgubil 2,07 odstotka. V Evropi je indeks Stoxx Europe upadel za 1,91 odstotka, nemški DAX za 1,36 odstotka, francoski CAC 40 je zaradi politične krize v državi izgubil kar tri odstotke.

Nvidia s 56-odstotno rastjo prihodkov. Zakaj se delnica ceni?

Nvidia, najvrednejše podjetje na svetu, je poročala o še enem četrtletju rasti prodaje. Ustvarili so 46,7 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 56-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rast je bila v veliki meri posledica poslovanja s podatkovnimi centri, v katerih prevladuje umetna inteligenca. Prihodki v tem segmentu so se medletno povečali za 56 odstotkov. Nvidia je prav tako zabeležila znatno rast čistega dobička. Podjetje je v drugem četrtletju ustvarilo 26,4 milijarde dolarjev dobička, kar je 59-odstotna medletna rast.

Številke Nvidie so pokazale na težave pri prodaji čipov na kitajskem trgu. Podjetje v zadnjem četrtletju Kitajcem ni prodalo niti enega svojega čipa H20. Nvidia je poročala, da so jih kupcem zunaj Kitajske prodali za 650 milijonov dolarjev, piše TechCrunch. Nvidia, ki v razcvetu umetne inteligence ruši rekorde, bi lahko na Kitajskem ustvarila več deset milijard dolarjev posla več.

Po ameriških prepovedih izvoza na Kitajsko Nvidia trenutno na kitajskem trgu ne prodaja ničesar. Izvršni direktor Jensen Huang je dejal, da je na Kitajskem prodajnega potenciala v vrednosti 50 milijard dolarjev – in letna rast v vrednosti 50 odstotkov. ZDA že dolgo omejujejo prodajo naprednih grafičnih procesorjev kitajskim kupcem – vendar so se razmere pod predsednikom Donaldom Trumpom bistveno spremenile. Podjetje lahko zdaj prodaja čipe Kitajski, če plača 15-odstotni izvozni davek finančnemu ministrstvu.

Je ameriško omejevanje Kitajske prek vzvoda dobave sodobne tehnologije lahko učinkovito? "Omejitve dostopa do naprednih čipov in tehnologij lahko upočasnijo kitajski razvoj v nekaterih strateških sektorjih, kot so superračunalniki in umetna inteligenca (AI), vendar ne morejo zavreti domačega razvoja," ocenjuje član uprave Generali Investments Sašo Šmigić.

Rast kitajskih delnic v luči skepticizma

Medtem ko so kitajske delnice, s katerimi se trguje v Hongkongu, rasle že četrti mesec zaporedoma, stave na izvedene finančne instrumente kažejo, da so vlagatelji skeptični glede trga, je ob koncu tedna poročal Bloomberg.

Indeks kitajskih podjetij Hang Seng se je z najnižje ravni v aprilu okrepil za 23 odstotkov, implicitna volatilnost indeksa pa je dosegla najnižje mesečno povprečje v štirih letih. Toda v primerjavi z dejanskimi nihanji se zdi, da je ta kazalnik visok. To pomeni, da izvedeni finančni instrumenti ostajajo dragi in da so vlagatelji morda manj nagnjeni k neposrednemu nakupu klicnih opcij navzgor, menita stratega BNP Paribas Jason Luij in Scarlett Liu.

Bloomberg

Stopnjevanje spora Trump-Fed

Čeprav se je politični pritisk na Fed in predsednika osebno stopnjeval kmalu po nastopu drugega Trumpovega mandata, ko ga je ta večkrat zaničljivo razglasil za ''vedno prepoznega'' in ''zelo neumno osebo'', se je ta začel že v času Trumpa 1.0. "Sklepam posle, Fed pa mi pri tem prav nič ne pomaga. Nisem zadovoljen z njim in s svojo izbiro," je novembra 2018 v zvezi z vodstvom Feda, ki ga je izbral sam, dejal predsednik.

"Medtem ko Powell gleda makroekonomske kazalce, administracija razmišlja z drugačno, mnogo bolj sistemsko logiko," o navzkrižjih monetarne in izvršilne politike pravi upravljavec premoženja pri borzni hiši Ilirika, Lojze Kozole. Trump se namreč ne strinja s podatkovno odvisnim pristopom uravnavanja denarne politike, zato je v zadnjih sedmih mesecih poskušal oslabiti neodvisnost Feda, da bi ga prisilil v agresivne obrestne reze. "Prav tu nastaja napetost, centralna banka stremi k dolgoročni stabilnosti, politika pa k hitrejšim rezultatom, saj je globalna konkurenca na najvišji ravni," meni Kozole.

Prejšnji teden je bila pod pritiskom guvernerka Feda Lisa Cook, če odpovedi ne bo podala sama. To možnost je Cook zavrnila, zato ni jasno, kako naj bi Trump izsilil njeno zamenjavo, saj mu zakon o Fedu to dovoljuje le v primeru poklicne malomarnosti ali zlorabe položaja. Kako se Lisa Cook bori proti Trumpu, lahko preberete tukaj. Kdo je Trumpova nova izbira za guvernerja Feda, Stephen Miran, pa lahko preberete tukaj.

Primerjava Trumpa, Obame in Bidna: Trgi kažejo, da je najslabše pod Trumpom 2.0

Globalni trgi se še vedno spopadajo z ogromno negotovostjo, ki jo povzročajo spremenljive politike ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Ta skoraj na dnevni ravni uvaja nove carine in omejitve, da bi ZDA na novo pozicioniral v svetovni trgovini, pri čemer pogosto odločitve umika ali podaljšuje roke za uvedbo novih dajatev kot taktiko, s katero poskuša vsiliti pogajanja v korist svoje države.

Za zdaj takšna ekonomska politika ne koristi trgom oziroma vlagateljem, ki si želijo predvsem predvidljivosti pri odločanju, kam vložiti svoj denar. To potrjuje tudi analiza gibanja vrednosti najpomembnejših razredov sredstev od začetka mandatov zadnjih štirih ameriških predsednikov. Skoraj vsa sredstva so dosegala boljše rezultate v prvih dvesto in nekaj dneh mandatov nekdanjih predsednikov Baracka Obame, Joeja Bidna in celo Trumpa v njegovem prvem mandatu kot pa v enakem obdobju njegovega trenutnega mandata.

Skriti dragulj Ljubljanske borze, ki raste hitreje od indeksa SBITOP

Čeprav sta Ljubljanska borza in indeks SBITOP že sama po sebi skrita dragulja v svetu investiranja, bomo v okviru naše serije odkrivanja draguljev izpostavili skriti biser slovenske borze. Omejili smo se na manjše podjetje, ki bi bilo lahko zanimivo za vlagatelje, a ni del indeksa SBITOP. Tako smo prišli do skritega dragulja slovenske borze, ki pa ga je nekoč omenjeni indeks sestavljal.

Govorimo o Salusu, ki izstopa po izjemni uspešnosti njegovih delnic. V zadnjem letu, pa tudi v petletnem obdobju, je dosegel znatno večjo donosnost v primerjavi z referenčnim indeksom SBITOP. To je še zlasti zanimivo v luči dejstva, da je SBITOP v zadnjih dveh letih eden najhitreje rastočih borznih indeksov na svetu.

Most med proizvajalci in zdravstvenimi ustanovami.

Skriti dragulji zagrebške borze: analitiki so našli štiri

Na Zagrebški borzi (ZSE) trenutno kotira približno 90 podjetij, od tega jih ima le sedem tržno kapitalizacijo nad milijardo evrov. Povprečna tržna kapitalizacija znaša okoli 445 milijonov evrov, kar je približno sto milijonov evrov več kot na Ljubljanski borzi.

Največji proizvajalec graševine Kutjevo, ponudnik luksuznih kamp storitev Mon Perin, Slatinska banka in Tvornica stočne hrane Čakovec (TSHC; slovenska tovarna živalske krme) si sicer niso konkurenti, mi pa jih po vrednotenju in potencialu rasti vidimo kot nekoliko spregledana podjetja na Zagrebški borzi. Skupna tržna kapitalizacija izbranih podjetij znaša komaj 157 milijonov evrov, kar je na ravni kapitalizacije Kraša.

Na ZSE je le sedem podjetij s tržno kapitalizacijo nad milijardo evrov.

Bobo

Slovenski blue chipi po prvem polletju: Komu ne gre vse po načrtih

Vsi slovenski blue chipi Ljubljanske borze so objavili podatke o poslovanju v prvem polletju. Kako uspešni so bili pri doseganju zastavljenih letnih ciljev? Šest od osmih družb, ki so del prve kotacije, je že čez polovico načrtovanih prihodkov za leto 2025, medtem ko so tri družbe že presegle 80 odstotkov ciljanega čistega dobička.

Povečini prihodki in čisti dobiček rastejo. Vprašanje pa je, ali rastejo dovolj hitro, da bodo konec leta uresničili zastavljene letne cilje. Naša analiza kaže, da je osmerica prvokotacijskih družb v prvem polletju ustvarila sedem milijard evrov prihodkov, medtem ko jih v celotnem letu 2025 načrtujejo skoraj 13,5 milijarde. To pomeni, da v povprečju dosegajo 53,42 odstotka ciljanih prihodkov. 

Kaj spremljamo ta teden?

Ponedeljek, 1. september

• Na Bledu se bo začel Blejski strateški forum.

• Borze bodo zaradi praznika v ZDA zaprte.

• Na Kitajskem, v evroobmočju in Združenem kraljestvu bodo objavili proizvodne PMI.

• Eurostat bo objavil podatke o brezposelnosti.

• V kitajskem mestu Tianjin se bo zaključil vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje.

• Prvi šolski dan.

Torek, 2. september

• Eurostat bo objavil podatke o inflaciji.

• V ZDA bodo objavili podatke o proizvodnem PMI.

Sreda, 3. september

• Predsednica ECB Christine Lagarde bo imela govor.

• V evroobmočju, Nemčiji in preostalih evropskih državah bodo objavili kompozitni PMI.

• O prihodkih bo poročal Salesforce.

• Na Kitajskem bo potekala vojaška parada.

• V ZDA bodo objavili podatke JOLTS o novih službah. 

Četrtek, 4. september

• O prihodkih bo poročal Broadcom.

• V ZDA bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci in storitvenem PMI.

• Surs bo objavil podatke o uvozu in izvozu blaga ter cenah energentov.

Petek, 5. september

• V Nemčiji bodo objavili podatke o tovarniških naročilih in registraciji avtomobilov.

• Eurostat bo objavil podatke o BDP.

• V ZDA bodo objavili podatke o brezposelnosti.

• Banka Slovenije bo objavila podatke o mednarodnih rezervah.

• Surs bo objavil indeks stroškov dela in podrobne podatke o inflaciji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar