Slovenija država izvoznica? Podatki kažejo drugačno sliko

Pred pandemijo novega koronavirusa je pregovorno veljalo, da je Slovenija država izvoznica. Toda zgodovinski podatki kažejo drugačno sliko.

Ti kažejo, da je od leta 2000 dalje povprečna pokritost uvoza z izvozom 95,2-odstotna. Od 270 mesecev, kolikor jih je minilo v tem tisočletju, smo v Sloveniji zabeležili 201 mesec s trgovinskim primanjkljajem in 69 mesecev s presežkom.

Slovenija je v letošnjem letu ustvarila dobri dve milijardi trgovinskega primanjkljaja, kar pomeni, da smo uvozili več, kot smo izvozili. Junija smo prvič letos ustvarili trgovinski presežek. Presežek je bil ustvarjen zaradi visoke rasti izvoza storitev, na področju trgovine z blagom pa smo ponovno ustvarili primanjkljaj. Pokritost uvoza z izvozom v letošnjem letu je po podatkih statističnega urada (Surs) 92-odstotna, kar je blizu zgodovinskega povprečja v Sloveniji.

Po letu 2012 smo začeli izvažati več kot uvažati, trend pa se je obrnil pred letom dni. Najnižjo pokritost uvoza z izvozom smo zabeležili decembra 2021, ko je razmerje znašalo dobrih 75 odstotkov. Največji trgovinski presežek pa smo ustvarili septembra 2020 ter januarja in februarja 2021. Od aprila 2021 pa smo vse mesece do letošnjega junija uvozili več kot smo izvozili.

Največje trgovinske partnerice Slovenije

Največje trgovinske partnerice prihajajo iz Evrope, kamor je Slovenija letos izvozila največ, prav tako pa iz evropskih držav tudi največ uvozila. Na vrhu lestvice držav, kamor smo letos izvozili največ, je Švica. Sledijo Nemčija, Italija, Hrvaška in Avstrija. Med 25 državami, kamor je Slovenija letos največ izvozila, je kar 16 držav članic Evropske unije. Med njimi so še vse države Adria regije ter ZDA, Rusija, Kitajska in Turčija.

Seznam pa je nekoliko drugačen za področju uvoza. Največ je Slovenija letos izvozila v Nemčijo. Sledijo Švica, Italija, Kitajska in Avstrija. Med top 25 držav po uvozu v Slovenijo je 14 držav iz Evropske unije, od držav Adria regije pa ni Severne Makedonije. Med top 25 uvoznicami v Slovenijo ni ZDA, so pa Južna Koreja, Indija, Izrael in Savdska Arabija.

Slovenska trgovina s tujino je po podatkih Surs najbolj intenzivna z državami Evropske unije in Adria regije. Ohlajanje gospodarstva v državah EU bi za Slovenijo verjetno pomenilo tudi upad izvoza in uvoza. Kateri sektorji pa so najbolj izpostavljeni mednarodni trgovini?

Kaj uvažamo in kaj izvažamo?

Statistični podatki kažejo, da so zdravila stvar, ki smo jo letos največ uvozili in izvozili. Poleg zdravil med izvoznimi produkti prednjačijo še energija, avtomobili in avtomobilski deli, kemični izdelki, strojni deli ter izdelki iz aluminija in lesa.

Po drugi strani pa poleg zdravil največji delež uvoza predstavljajo energenti (nafta in plin) in električna energija, heterociklične spojine (zdravilne učinkovine, biomasa in barvila), avtomobili, aluminij in elektronske naprave (pametni telefoni).

Če pogledamo največje trgovinske partnerice pa ugotovimo, da dorbih 90 odstotkov izvoza v Švico predstavljajo zdravila (Lek je v lasti švicarskega Novartisa), sledijo gradbeni izdelki ter meso in mesni izdelki. Izvoz v Nemčijo je bolj diverzificiran. Največji delež izvoza v Nemčijo ustvari avtomobilska industrija, sledijo zdravstvo in druga strojna oprema ter sestavni deli. V Italijo pa izvozimo največ energije in energentov ter surovin, kot so železo, jeklo, baker, les in karton.

Ohlajanje gospodarstva bi imeli največji vpliv na področjih, kjer obstaja visoka elastičnost povpraševanja. Med slednje ne spadajo energenti in zdravila, dogajanju na trgu pa je izpostavljena predvsem avtomobilska industrija, ki že kaže znake ohlajanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar