.webp){kind=icon}
V septembru 2024 je bilo v Sloveniji 944,5 tisoč delovno aktivnih oseb, kar predstavlja 0,3-odstotno rast glede na avgust. Med njimi je bilo nekaj več kot 841 tisoč zaposlenih in približno 103,5 tisoč samozaposlenih.
Zaposlovanje je v prvih devetih mesecih letošnjega leta medletno naraslo za 1,3 odstotka, pri čemer so k rasti najbolj prispevale dejavnosti, kot so nepremičnine, gradbeništvo, IKT, zdravstvo in izobraževanje. Po drugi strani so upad zaposlenosti zabeležili v rudarstvu, kmetijstvu in finančnem sektorju, v tedenskem pregledu dogajanja ugotavlja Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS.
Padec izdaje greadbenih dovoljenj
Na področju gradbeništva so v tretjem četrtletju opazili 6-odstotni padec obsega opravljenih del, kar je največji upad po letu 2021. Gradnja nestanovanjskih stavb je upadla za 7,8 odstotkov, stanovanjskih stavb za 4,7 odstotkov, gradnja inženirskih objektov pa za 6,8 odstotkov. Oktobra je število gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe medletno upadlo za 7,2 odstotkov, kar je deloma posledica manjšega števila izdanih dovoljenj za nova stanovanja.
Preberi še
Bojan Ivanc, GZS: tri četrtletja zapored upada število zasedenih delovnih mest
V tretjem četrtletju najmanjše število prostih delovnih mest po 1. četrtletju 2021.
18.11.2024
Mitja Gorenšček, GZS: 'Slovenija se po tihem deindustrializira'
Mahle je opozorilo, da gospodarstvo potrebuje pomoč; predvsem podjetja, ki ohranjajo proizvodnjo.
30.10.2024
Ivanc, GZS: Avtomobilska industrija ostaja pod največjim pritiskom
GZS: Kakšne so razmere v gospodarstvu v Sloveniji, Evropi in svetu?
07.10.2024
Kako trdoživ je slovenski trg dela?
Na trgu dela pomembnih sprememb še ni bilo zaznati, glede na podatke do meseca junija, meni Bojan Ivanc iz GZS.
17.09.2024
Bloomberg Adria
Zaupanje potrošnikov je v novembru doseglo najnižjo raven v zadnjih osmih mesecih. Manjša pripravljenost za večje nakupe in pesimistične ocene o finančnem stanju gospodinjstev so glavni dejavniki poslabšanja, ugotavlja Ivanc. Kljub temu se pričakovanja o prihodnji rasti cen umirjajo – le dobra četrtina potrošnikov zdaj pričakuje hitrejšo rast cen.
Rast realnih plač
Septembrske bruto plače so medletno narasle za 6 odstotkov, medtem ko so neto plače zrasle za 3,4 odstotkov. Najvišjo rast so beležili v gradbeništvu (+12 odstotkov), sledijo promet in skladiščenje ter predelovalna dejavnost. Po prilagoditvi na inflacijo so realne bruto plače narasle za 7 odstotkov, kar je najvišja rast od marca 2021.
Na cenovnem področju so se industrijski proizvodi v oktobru nekoliko pocenili, predvsem zaradi nižjih cen energije. V nasprotju s tem so se cene storitev v tretjem četrtletju povečale za 4 odstotkov, pri čemer je bila rast najopaznejša v gostinstvu, strokovnih dejavnostih ter prometu in skladiščenju, v poročilu navaja Bojan Ivanc.
